VSM Sklep I Ip 613/2018

Jedro

Pravni interes za hipotekarno tožbo ima le tisti, ki še ni pridobil izvršilnega naslova, kar pa ni primer v obravnavani zadevi. Dolžnica neutemeljeno s sklicevanjem na institut hipotekarne tožbe odreka obravnavani hipoteki neposredno izvršljivost. Učinek izvršilnega naslova in njegove izvršljivosti ni vezan le na obligacijsko pravico (terjatev), ampak je ta zagotovljen tudi glede stvarnopravne poplačilne pravice, ki jo vsebuje hipoteka, na katero zastaranje terjatve ne vpliva. Obravnavani sporazum kot izvršilni naslov se je namreč nanašal na ustanovitev zastavne pravice in ne le na zavarovano terjatev.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da sedaj glasi:

"Ugovoru dolžnice se delno ugodi, sklep o izvršbi se razveljavi glede glavnice 25.424,41 EUR, zakonskih zamudnih obresti od glavnice 87.636,54 EUR v skupnem znesku 87.636,54 EUR, izvršilnih stroškov v višini 438,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 5. 2004 do plačila in v delu, ki se nanaša na izvršilna sredstva prenosa denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet ter plače in drugih stalnih prejemkov in se v tem delu razveljavijo opravljena izvršilna dejanja ter predlog za izvršbo zavrne.

V ostalem se ugovor zavrne.

Upnica je dolžna povrniti dolžnici v 8 dneh od vročitve sklepa stroške postopka v višini 356,94 EUR, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila."

II. V ostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Upnica je dolžna povrniti dolžnici v 8 dneh od vročitve sklepa pritožbene stroške v višini 462,79 EUR, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo dolžničinemu ugovoru glede dela glavnice v višini 25.424.41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 3. 2004 in zakonske zamudne obresti v višini 25.424,41 EUR, v tem delu sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo, v ostalem je ugovor zavrnilo in odločilo, da je upnica dolžna povrniti dolžnici stroške postopka v višini 175,51 EUR z zamudnimi obrestmi.

2. Dolžnica v pravočasni pritožbi navaja, da bi morala upnica uveljavljati svojo s hipoteko zavarovano terjatev s hipotekarno tožbo in ne v izvršilnem postopku. S potekom 10 letnega zastaralnega roka je prenehala pravica, da sodno zahteva terjatev na podlagi izvršilnega naslova. Ostala ji je le stvarnopravna pravica. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo ugovora zastaranja glede stranskih terjatev. Te terjatve se ne morejo poplačati niti iz zastavljene stvari. Predlaga razveljavitev sklepa o izvršbi, ustavitev izvršbe in razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnica v odgovoru na pritožbo pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje. Stroškov odgovora ne priglaša.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V obravnavani zadevi sta izvršilna naslova Sporazum o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico R 260/93 z dne 10. 12. 1993, ki ima pomen sodne poravnave (drugi odstavek 251.c člena Zakona o izvršilnem postopku - ZIP) in stroškovni del izreka Sklepa o izvršbi In 2004/00025 z dne 20. 5. 2004. V obeh izvršilnih naslovih opredeljene obveznosti zastarajo v 10 letnem zastaralnem roku, razen obresti, ki zastarajo v 3 letnem zastaralnem roku (379. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - v nadaljevanju ZOR, sedaj 356. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Med strankama v postopku ni bilo sporno, da je od zadnjega uveljavljanja obveznosti v predhodnem izvršilnem postopku preteklo več kot 10 let (zadnji izvršilni postopek je bil zaključen 1. 7. 2005, predlog za izvršbo v tem postopku pa je bil vložen v letu 2018), kar pomeni, da je nastopilo zastaranje, četudi upoštevamo pretrganje zastaranja zaradi predhodnih postopkov. Pri tem velja pravilo, da zastaranje glavnice povzroči tudi zastaranje stranskih terjatev obresti in stroškov (369. člena ZOR, sedaj 344. člena OZ).

6. Vendar je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določilo, da se po nastopu zastaranja upnik, ki ima terjatev zavarovano s hipoteko, lahko poplača iz obremenjene stvari. Navedeno določilo se nanaša le na glavnico, ne pa tudi na stranske terjatve obresti in stroške (prvi in drugi odstavek 368. člena ZOR, sedaj prvi in drugi odstavek 343. člena OZ). Po pojasnjenem zamudnih obresti in stroškov ni več dopustno poplačati v obravnavanem izvršilnem postopku niti iz hipotekarnega zavarovanja, ampak je utemeljena izvršba le še za glavnico v višini 62.212,13 EUR.

7. Kot je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, pa je obravnavana hipoteka, ki je opredeljena v izvršilnem naslovu, nastala v času pred uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), zato je v skladu z določilom drugega odstavka 266. člena SPZ ostala v veljavi z vsebino, kot jo je opredeljeval Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR), ki ni določal časovne omejitve uveljavljanja poplačilne pravice. Poplačilo glavnice iz obravnavane hipoteke je po pojasnjenem časovno neomejeno (primerjaj Sodbo II Ips 844/2007).

8. Omejitev poplačilne pravice le na nepremičnino pa ne dopušča izvršbe tudi na druga izvršilna sredstva. Sodišče prve stopnje je po pojasnjenem zmotno dovolilo izvršbo tudi na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet ter na plačo in druge stalne prejemke. Dolžnica se v tem obsegu utemeljeno zavzema za ustavitev izvršbe in razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj (smiselno drugi odstavek 76. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Morebitna upnici že prenesena denarna sredstva bo lahko dolžnica zahtevala nazaj z nasprotno izvršbo (3. točka prvega odstavka 67. člena ZIZ).

9. Pravni interes za hipotekarno tožbo ima le tisti, ki še ni pridobil izvršilnega naslova, kar pa ni primer v obravnavani zadevi. Dolžnica neutemeljeno s sklicevanjem na institut hipotekarne tožbe odreka obravnavani hipoteki neposredno izvršljivost. Učinek izvršilnega naslova in njegove izvršljivosti ni vezan le na obligacijsko pravico (terjatev), ampak je ta zagotovljen tudi glede stvarnopravne poplačilne pravice, ki jo vsebuje hipoteka, na katero zastaranje terjatve ne vpliva. Obravnavani sporazum kot izvršilni naslov se je namreč nanašal na ustanovitev zastavne pravice in ne le na zavarovano terjatev.

10. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in spremenilo sklep sodišča prve stopnje, kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v ostalem pa neutemeljeno pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem obsegu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Stroškovno odločitev o ugovornih stroških je sodišče druge stopnje spremenilo glede na spremenjen uspeh z ugovorom (59% - 88.074,72 EUR od 150.286,41 EUR) in upoštevaje s strani sodišča prve stopnje ugotovljen skupni strošek ugovornega postopka 604,98 EUR. Ob uspehu s pritožbo v istem delu kot v ugovornem postopku je dolžnica upravičena do povrnitve naslednjih pritožbenih stroškov: sestava pritožbe (tar. št. 27/6 Odvetniške tarife - OT) v višini 1.200 točk, 22 točk materialnih stroškov, kar skupaj z 22% DDV znese 684,39 EUR, k čemur je treba prišteti še sodno takso za pritožbo 100,00 EUR, kar skupaj znese 784,39 EUR, glede na uspeh pa 462,79 EUR.

Datum zadnje spremembe:

11.12.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba I Cpg 718/2019-1
• VSL Sklep I Cpg 1135/2016
• VSL sodba II Cp 1829/2009