VSM Sklep IV Kp 30174/2017

Jedro

Eno od temeljnih pravil zakonske ureditve stroškov kazenskega postopka je, da jih mora ne glede na izid postopka povrniti tisti, ki jih je povzročil po svoji krivdi. Kdaj gre za stroške, ki jih je procesni udeleženec povzročil po svoji krivdi, je dejansko vprašanje. Kdaj so stroški zakrivljeni, je dejansko vprašanje, ki ga sodišče presoja od primera do primera. Na splošno pa velja, da stroški niso zakrivljeni, če je procesni udeleženec storil vse, kar je bil po zakonu dolžan storiti oziroma kadar so mu objektivne okoliščine, ki se jim ni bilo mogoče izogniti, preprečevale, da se izogne nastanku nepotrebnih stroškov.

Izrek

Pritožbi pooblaščenca zasebnega tožilca R.S. se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zasebnemu tožilcu R.S. naložilo, da v roku 15 dni po pravnomočnosti tega sklepa na račun Odvetniške pisarne R. - D. d.o.o., L. ulica, M. plača znesek 114,24 EUR, ki predstavlja stroške kazenskega postopka, nastale zaradi naroka dne 10. 7. 2018 oziroma preložitve naroka.

2. Proti takemu sklepu se je pritožil pooblaščenec zasebnega tožilca iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni oziroma razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz podatkov kazenskega postopka izhaja, kar pravilno ugotavlja tudi pritožba, da je zasebno tožbo po pooblastilu zasebnega tožilca dne 20. 9. 2017 vložila Odvetniška družba M. o.p. oziroma odvetnica N.M., kar je razvidno tudi iz podatkov v SMS sporočilih. Okrožno sodišče v Mariboru je dne 6. 7. 2018 z odločbo Bpp 10/2018 razrešilo odvetnico N.M., ker je ta 5. 7. 2018 obvestila sodišče o odklonitvi soglasja za zastopanje, ker ni na seznamu odvetnikov, ki nudijo brezplačno pravno pomoč in svoje soglasje za zastopanje v konkretnem primeru ne daje, zaradi česar predlaga, da sodišče za zastopanje upravičencu določi drugega odvetnika. Sodišče je z odločbo z dne 6. 7. 2018 za izvedbo brezplačne pravne pomoči določilo odvetnika J.J., kateri pa je odločbo Okrožnega sodišča v Mariboru, kot je razvidno iz prejemnega žiga, prejel 12. 7. 2018, torej dva dni po razpisanem naroku. Zasebni tožilec zato od 5. 7. 2018 do 12. 7. 2018 ni imel pooblaščenca, čeprav je za pooblaščenca zaprosil preko brezplačne pravne pomoči že v mesecu januarju 2018. Glede na to, da je odvetnica N.M. odpovedala pooblastilo, odvetnik J.J. pa je bil seznanjen, da je pooblaščenec že po objavljeni glavni obravnavi 10. 7. 2018, ni moč povzeti obrazložitve sodišča, da si do naroka ni uredil ustreznega zastopanja, saj si zasebni tožilec na osnovi brezplačne pravne pomoči ni mogel urediti, glede na to, da je drug pooblaščenec prejel odločbo šele 12. 7. 2018, to je dva dni po obravnavi.

5. Prvi odstavek 94. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) določa, da obdolženec, oškodovanec, oškodovanec kot tožilec, zasebni tožilec, zagovornik, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča, izvedenec, tolmač in strokovnjak plačajo ne glede na izid kazenskega postopka stroške, nastale s svojo privedbo, preložitvijo preiskovalnega dejanja ali glavne obravnave ali nevložitvijo napovedane pritožbe in druge stroške postopka, ki so jih povzročili po svoji krivdi, kot tudi ustrezno takso.

6. Eno od temeljnih pravil zakonske ureditve stroškov kazenskega postopka je, da jih mora ne glede na izid postopka povrniti tisti, ki jih je povzročil po svoji krivdi. Kdaj gre za stroške, ki jih je procesni udeleženec povzročil po svoji krivdi, je dejansko vprašanje.¹ Kdaj so stroški zakrivljeni, je dejansko vprašanje, ki ga sodišče presoja od primera do primera. Na splošno pa velja, da stroški niso zakrivljeni, če je procesni udeleženec storil vse, kar je bil po zakonu dolžan storiti oziroma kadar so mu objektivne okoliščine, ki se jim ni bilo mogoče izogniti, preprečevale, da se izogne nastanku nepotrebnih stroškov.²

7. Pritožnik utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnem dejstvu, in sicer o tem, ali je zasebni tožilec preložitev glavne obravnave povzročil po svoji krivdi. Iz točke 1 obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da zasebni tožilec na naroku za glavno obravnavo 10. 7. 2018 po pozivu sodišča ni predstavil zasebne tožbe, ker ni imel pravne pomoči. Navajal je, da je prava neuka stranka in da si bo vzel novega pooblaščenca. Zaključilo pa je, da glede na to, da je v predmetni zadevi zasebni tožilec vložil zasebno tožbo in je torej vedel za kazenski postopek in si do naroka ni uredil ustreznega zastopanja, je stroške za preložitev naroka naložilo zasebnemu tožilcu. Dne 6. 7. 2018 je sodišče sprejelo obvestilo sodišču (list. št. 55) Odvetniške družbe M., iz katerega v zadnjem odstavku vloge izhaja pomembna in odločilna informacija sodišču, da je podala vlogo za razrešitev zastopanja zasebnega tožilca po Bpp, saj bo prosilcu (zasebnemu tožilcu) določen drug odvetnik.

8. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo ugotoviti, ali je zasebni tožilec preložitev glavne obravnave res povzročil po svoji krivdi in znova odločiti. Pri tem pa bo moralo odločiti še o v pritožbi pooblaščenca zasebnega tožilca priglašenih stroških.

9. Sklep pritožbenega sodišča temelji na določbi tretjega odstavka 402. člena ZKP.

-------------------------------
¹ Primerjaj mag. Štefan Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, točki 1 in 2 na strani 217.
² Primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 19. 7. 1999, I Kp 1082/99 in sklep Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 5797/2017 z dne 9. 10. 2018.

Datum zadnje spremembe:

10.12.2018

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep II Kp 10526/2021
• VSC Sklep II Kp 45380/2015
• VSM Sklep IV Kp 18646/2018