VSM Sklep IV Kp 37892/2014

Jedro

V postopku izdaje naloga za plačilo sodne takse sodišče ugovoru zoper plačilni nalog ugodi torej le v primeru, kadar je podan kateri od naštetih razlogov iz prvega odstavka 34.a člena ZST-1, zato je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je ugovor oškodovanke kot tožilke zavrnilo.

Izrek

Pritožba oškodovanke kot tožilke se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče na Ptuju je s sklepom I K 37892/2014 z dne 27. 9. 2018 na podlagi 34.a člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) zavrnilo ugovor oškodovanke kot tožilke zoper nalog za plačilo sodne takse ter odločilo, da začne rok za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu I K 37892/2014 z dne 27. 10. 2017, v znesku 240,00 EUR, teči naslednji dan po vročitvi sklepa.

2. Zoper sklep se je oškodovanka kot tožilka pritožila. V pritožbi navaja, da bi jo moralo sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava oprostiti plačila sodnih taks, saj bi se moralo sklicevati na ZST-1 in ne zgolj na Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Pritožbi prilaga odločbo Centra za socialno delo Maribor z dne 20. 9. 2018, iz katere je razvidno, da je upravičena do pravic iz javnih sredstev, pritožbenemu sodišču pa predlaga, da napadeni sklep spremeni tako, da jo plačila sodne takse oprosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je o ugovoru oškodovanke kot tožilke odločilo pravilno in v sklepu tudi pojasnilo, zakaj trditev v ugovoru, da je bila sodna taksa napačno odmerjena, ni utemeljena. Pojasnilo je, da je zoper plačilni nalog po prvem odstavku 34.a člena ZST-1 ugovor mogoče vložiti iz treh razlogov: da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana, ali da je sodišče takso napačno odmerilo, slednji razlog pa ni podan, če je sodna taksa odmerjena, čeprav je stranka prejemnica denarne socialne pomoči, temveč če je bil napačno določen znesek, ki ga je dolžna plačati. V obravnavani zadevi ne gre za takšen primer, saj je bila taksa določena po tarifni številki 7251 Taksne tarife ZST-1 s sklepom Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 37892/2014 z dne 21. 9. 2017, v tej višini pa je bil plačilni nalog tudi izdan. V postopku izdaje naloga za plačilo sodne takse sodišče ugovoru zoper plačilni nalog ugodi torej le v primeru, kadar je podan kateri od naštetih razlogov iz prvega odstavka 34.a člena ZST-1, zato je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je ugovor oškodovanke kot tožilke zavrnilo.

5. Pritožba zato ni utemeljena, prav tako pa nima prav, ko navaja, da se je sodišče prve stopnje pri odločitvi oprlo le na ZKP, ne pa tudi na ZST-1, saj je odločilo na podlagi 34.a člena ZST-1, ki ga sodišče uporabi, kadar odloča o ugovoru zoper plačilni nalog, na podlagi določb ZKP pa je odločalo Vrhovno sodišče, ko je odločalo o obveznosti plačila navedene sodne takse.

6. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče odločilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

7. Sodna taksa kot strošek pritožbenega postopka zaradi neuspešne pritožbe v tem postopku ni bila odmerjena, ker se v postopkih odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog in o pritožbi zoper sklep o tem ugovoru taksa ne plača (četrti odstavek 10. člena ZST-1).

Datum zadnje spremembe:

05.12.2018

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep II Kp 7547/2015
• VSL Sklep II Ip 1232/2020
• VSL sklep II Ip 1625/2016