VSM Sklep I Ip 477/2018

Jedro

Kraj rubeža ni vezan na naslov dolžnika, temveč izvršitelj rubež premičnih stvari opravi tam, kjer se nahajajo dolžnikove stvari. Življenjsko pričakovano je sicer, da dolžnik na naslovu bivališča razpolaga s premičnim premoženjem potrebnim za bivanje in se iz tega razloga rubež običajno res opravi na naslovu dolžnika. Nikakor pa ni kraj oprave rubeža vezan oziroma omejen zgolj na naslov dolžnika, temveč je ključno, kje se nahajajo dolžnikove stvari.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dolžnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep, s katerim je dovolilo nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe, to je s prodajo dolžnikovih premičnin.

2. Dolžnik po pooblaščencu vlaga pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Enako kot v ugovoru trdi, da rubež premičnin na naslovu K. nad P., Zg. K. ni dopusten, saj na tem naslovu ne živi, nikoli ni živel in se tam ne nahajajo njegove stvari. Citira določbo 83. člena ZIZ in poudarja, da je v konkretnem primeru že ob dovolitvi novega sredstva izvršbe bilo znano, da se na tem naslovu ne morejo nahajati stvari dolžnika, saj gre za njemu tuj naslov in lastništvo nepremičnine. Tudi iz Centralnega registra prebivalstva ne izhaja, da bi imel dolžnik na tem naslovu sedaj ali v preteklosti stalno ali začasno prebivališče. Sodišče je dejansko dovolilo izvršbo na tujem naslovu, čeprav upnik ni izkazal pravnega interesa, da se rubež opravlja tudi na tem naslovu, zato ker bi se tam nahajale stvari, ki bi jih imel v posesti dolžnik. Navedeno je tudi v direktnem nasprotju s 70. členom Pravilnika. Prav tako je povsem nejasno, zakaj je sodišče zavrnilo predloge dokazov dolžnika v ugovoru in zakaj naj ugovor ne bi zatrjeval konkretnih dejstev in dokazov. Dolžnik še poudarja, da tudi po obstoječi sodni praksi sodišče ne sme dovoliti predlaganega sredstva in predmeta izvršbe, če je že ob izdaji sklepa znano, da je to nedopustno. Primarno sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep spremeni in upnikov predlog za izvršbo na nepremičnine na naslovu K. nad P., Zg. K. zavrne, podredno pa, da sklep razveljavi in vrne zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške, za katere predlaga, da se naložijo v plačilo upniku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Eno vodilnih načel izvršilnega postopka je načelo dispozitivnosti. Upnik je tisti, na predlog čigar se izvršilni postopek začne in tisti, ki v predlogu za izvršbo, kot tudi v nadaljevanju postopka odreja predmete in sredstva izvršbe.¹ Sodišče mora upnikovemu predlogu glede predlaganih sredstev in predmetov izvršbe slediti.²

5. Po tretjem odstavku 34. člena ZIZ lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oz. predmetov izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih. Skladno s citirano določbo je edini pogoj za naknadno objektivno kumulacijo sredstev in predmetov izvršbe, da izvršilni postopek še ni končan. Zakon ne nalaga upniku obveznosti, da predlog za novo sredstvo utemelji ali izkaže njegovo upravičenost. Ker je objektivna kumulacija izvršilnih sredstev dovoljena vse do konca izvršilnega postopka, v konkretnem primeru pa je izvršilni postopek še v teku,³ je sodišče prve stopnje ravnalo v skladu s tretjim odstavkom 34. člena ZIZ, ko je dovolilo nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo tudi o ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi na novo sredstvo izvršbe, zoper katerega lahko dolžnik glede na pravnomočni sklep o izvršbi uspešno uveljavlja le ugovor proti novemu izvršilnemu sredstvu (načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z občne seje 18. in 19. 6. 1996). Dovoljeno je uveljavljati le ugovorni razlog iz 7. točke prve odstavka 55. člena ZIZ, da je izvršba dovoljena na stvareh, denarnih terjatvah ali na drugih pravicah, ki so izvzete iz izvršbe oziroma na katere je izvršba omejena. Navedeni ugovorni razlog ni podan. Izvršba je bila namreč dovoljena na premičnine na splošno, ne da bi bile te individualno določene in opredeljene. Šele v slednjem primeru in če bi šlo za stvar iz 79. člena ZIZ, bi se dolžnik utemeljeno upiral izvršbi. V kolikor v nadaljevanju postopka oprave izvršbe pride do rubeža predmeta iz 79. člena ZIZ, pa ima dolžnik za odpravo te nezakonitosti pravno sredstvo iz 52. člena ZIZ.

7. Pritrditi je dolžnikovemu smiselnemu izvajanju, da je sodišče dolžno spoštovati načelo sorazmernosti iz 3. člena ZIZ in ne sme dovoliti posega na premoženje dolžnika v večjem obsegu, kot je to nujno potrebno za dosego namena izvršbe, to je poplačila upnikove terjatve. Vendar, v obravnavnem primeru, ko znaša kupnina za prodano nepremičnino 100.000,00 EUR, zgolj glavnica, ki jo izterjuje upnik pa 250.000,00 USD v evrski protivrednosti,⁴ pri čemer dolžnik v ugovoru ni zatrjeval, še manj izkazal poplačilo oziroma delno poplačilo terjatve upnika, je evidentno, da upnik z že dovoljenimi sredstvi izvršbe ne bo poplačan. Iz tega razloga z dovolitvijo novega sredstva izvršba ni kršeno načelo sorazmernosti. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, pa dolžnik predloga za opravo izvršbe na drugo sredstvo izvršbe ni podal (četrti odstavek 34. člena ZIZ).

8. Po določbi 83. člena ZIZ in 74. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (v nadaljevanju Pravilnik, Ur. l. RS, št. 18/2003, 83/2006, 59/2011, 35/2016), ki opredeljujeta predmet in kraj rubeža, je določeno, da se smejo zarubiti samo tiste stvari, ki jih ima dolžnik v posesti,⁵ kot tudi njegove stvari, ki jih ima v posesti upnik, stvari, ki jih ima v posesti kdo tretji, pa se smejo zarubiti samo s privolitvijo tretjega. Po četrtem odstavku 74. člena Pravilnika v primeru, če je izvršitelj v dvomu, kdo ima stvar v dejanski oblasti, lahko opravi tudi ustrezne poizvedbe na kraju samem, zlasti s poizvedbami pri sosedih ali na drug primeren način.

9. Že iz dikcije teh določb izhaja, da kraj rubeža ni vezan na naslov dolžnika, temveč izvršitelj rubež premičnih stvari opravi tam, kjer se nahajajo dolžnikove stvari. Življenjsko pričakovano je sicer, da dolžnik na naslovu bivališča razpolaga s premičnim premoženjem potrebnim za bivanje in se iz tega razloga rubež običajno res opravi na naslovu dolžnika. Nikakor pa ni kraj oprave rubeža vezan oziroma omejen zgolj na naslov dolžnika, temveč je ključno, kje se nahajajo dolžnikove stvari.

10. Kot je pravilno obrazložilo prvostopenjsko sodišče, je upnikov predlog glede kraja rubeža, v konkretnem primeru prijavljen naslov dolžnika in naslov K. nad P., Zg. K., za izvršitelja zgolj informativne narave kraja, kjer naj bi se nahajala dolžnikove stvari. Izvršitelj je namreč dolžan opraviti rubež kjerkoli se nahajajo dolžnikove premičnine. Na kraju rubeža samega pa mora empirično ugotoviti, ali gre res za dolžnikove stvari. V kolikor rubež na naslovu K. nad P., Zg. K. ne bo uspešen, ker izvršitelj na tem naslovu ne bo našel dolžnikovih stvari, bo to dejstvo relevantno (le) pri presoji utemeljenosti oprave izvršbe na tem naslovu oziroma potrebnosti stroškov izvršitelja za opravo dejanj na tem naslovu.

11. Ker kraj oprave rubeža ni vezan na naslov bivališča dolžnika, temveč se rubež opravi kjer koli se nahajajo dolžnikove premičnine, zatrjevano dejstvo, da dolžnik na naslovu K. nad P., Zg. K. ne živi, ni relevantno. Sodišče prve stopnje je predlagani dokaz za ugotavljanje tega dejstva zato utemeljeno zavrnilo.

12. Res je, da oprava rubeža na naslovu, kjer dolžnik nima prijavljenega prebivališča, posega v položaj tretjih in vznemirja tretje pri uživanju njihove lastninske pravice. Vendar, kot že obrazloženo zgoraj, se smejo zarubiti tudi dolžnikove stvari, ki jih ima v posesti tretji, pri čemer mora tretji v to privoliti. Če je izvršitelj v dvomu o tem, kdo ima stvar v dejanski posesti, na kraju samem na primeren način opravi ustrezne poizvedbe. Tretjim je v postopku omogočeno uveljavljanje njihovih pravic in omejitev v smislu 76. člena Pravilnika, kakor tudi ugovor tretjega (64. člen ZIZ).

13. Zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik vsebinsko ni podal ugovora, ki preprečuje izvršbo na novo sredstvo izvršbe, je sodišče druge stopnje iz zgoraj navedenih razlogov kot pravilnega potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev je sprejelo po tem, ko tudi uradni preizkus ni pokazal kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato ga bremenijo stroški pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

-------------------------------
¹ V izključni dispoziciji upnika je, ali bo že v predlogu za izvršbo predlagal izvršbo na eno ali več sredstev, ali bo novo sredstvo izvršbe predlagal šele tekom postopka poleg ali namesto že dovoljenih sredstev.
² Po prvem odstavku 34. člena ZIZ sodišče dovoli izvršbo za poplačilo denarne terjatve s tistim sredstvom in na tistih predmetih, ki so navedeni v predlogu za izvršbo. Le v določenih z zakonom predpisanih primerih sme sodišče predlagani predmet izvzeti ali izvršbo nanj omejiti ali na predlog dolžnika predlagano sredstvo izvršbe zamenjati z drugim.
³ Sodišče je s sklepom In 54/2010 z dne 12. 4. 2010 dovolilo izvršbo na dolžnikovo nepremičnino in njegovo plačo. Nepremičninska izvršba se nahaja v fazi poplačila.
⁴ Na dan izdaje sklepa znaša glavnica po menjalnem tečaju Banke Slovenije 210.792,58 EUR (tečaj 1.1737).
⁵ Pojem posesti definira 24. člen Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) kot dejansko oblast nad stvarjo.

Datum zadnje spremembe:

11.10.2018

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep I Ip 83/2021
• VSC Sklep II Ip 350/2017
• VSM sklep II Cp 772/2006