VSM Sklep I Ip 493/2018

Jedro

Poseg v dolžnikovo nepremično premoženje je utemeljen z upnikovo pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave). Pravica do sodnega varstva ne obsega zgolj pravice, da sodišče vsebinsko odloči o pravici stranke, temveč tudi pravico upnika do uresničitve te pravice oziroma poplačila iz dolžnikovega premoženja v učinkovitem izvršilnem postopku. Ko izvršba ni bila uspešna z do sedaj dovoljenim sredstvom izvršbe, varstvo zgoraj navedene ustavne pravice upnika opravičuje razširitev izvršbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom, citiranim v uvodu, zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep, s katerim je dovolilo nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe, to je s prodajo dolžnikove nepremičnine.

2. V pravočasni pritožbi dolžnik na poziv sodišča, da predlaga drugo izvršilno sredstvo, obrazloži prejemke in izdatke, ki mu onemogočajo človeku spodobno preživetje. Z izvršbo na nepremičnine mu bo odvzeto prebivališče, saj ni sposoben najti si stanovanja in plačevati najemnine. Opiše nepremičnino, ki je v slabem stanju in je potrebna obnove. Predlaga ustavitev izvršbe na dodatno izvršilno sredstvo.

3. Upnik ni podal odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določbi tretjega odstavka 34. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) lahko dovoli sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti. Skladno s citirano določbo je edini pogoj za naknadno objektivno kumulacijo sredstev in predmetov izvršbe ta, da izvršilni postopek še ni končan. Zakon ne nalaga upniku obveznosti, da predlog na novo sredstvo izvršbe utemelji ali izkaže njegovo upravičenost. Ker je objektivna kumulacija izvršilnih sredstev dovoljena vse do konca izvršilnega postopka, v konkretnem primeru pa izvršilni postopek v času vložitve upnikovega predloga za dovolitev izvršbe na novo sredstvo izvršbe dne 26. 3. 2018 še ni bil pravnomočno zaključen,¹ je sodišče prve stopnje ravnalo v skladu s tretjim odstavkom 34. člena ZIZ, ko je dovolilo nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo tudi o ugovoru dolžnika zoper sklep o novem sredstvu izvršbe, zoper katerega dolžnik glede na pravnomočen sklep o izvršbi ne more uspešno uveljavljati ugovorov, ki preprečujejo izvršbo (55. člen ZIZ), pač pa le ugovor proti novemu izvršilnemu sredstvu (načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z občne seje dne 18. in 19. 6. 1996). Dovoljeno je uveljavljati le ugovorni razlog iz 7. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, da je izvršba dovoljena na stvareh, denarnih terjatvah ali na drugih pravicah, ki so izvzete iz izvršbe oziroma na katere je možnost izvršbe omejena. Navedeni ugovorni razlog ni podan. Nepremičnina parc. 34/18 k.o. parc. 34/18 (ID ) ni izvzeta iz izvršbe, niti nanjo izvršba ni omejena. Predmet izvršbe ne morejo biti le kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja kmeta, kolikor jih dolžnik potrebuje za lastno preživljanje in za preživljanje članov svoje ožje družine ter drugih oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati (prvi odstavek 177. člena ZIZ), kar pa ni primer v obravnavani zadevi.

7. Kot neutemeljen je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi ugovor aktivne legitimacije. O spremembi upnika je bilo skladno s četrtim odstavkom 24. člena ZIZ odločeno s sklepom prvostopenjskega sodišča z dne 7. 7. 2016. Drugostopenjsko sodišče je s sklepom I Ip 731/2017 z dne 3. 10. 2017 odločitev potrdilo in le-ta je postala pravnomočna (sedmi odstavek 9. člena ZIZ). V času vložitve predloga za dovolitev izvršbe na novo sredstvo izvršbe dne 26. 3. 2018 je bil "novi" upnik zato legitimiran za opravo tega procesnega dejanja. V zvezi z obvestilom dolžnika o spremembi upnika, je dolžniku pojasniti, da predhodno obvestilo ni potrebno, medtem ko je bil dolžniku sklep o spremembi upnika vročen in se je upnik nanj tudi pritožil.

8. Sodišče prve stopnje je dolžniku glede na ugovorne navedbe tudi ustrezno pojasnilo, da hipoteka na nepremičnini, vknjižena v korist drugega upnika ali izvršilni postopek na nepremičnino za poravnavo terjatve drugega upnika ni ovira za dovolitev izvršbe. ZIZ v 171. členu celo predpisuje opravo enotnega postopka izvršbe na isti nepremičnini (prvi odstavek 171. člena ZIZ).² Upnik, za čigar terjatev je sodišče pozneje izdalo sklep o izvršbi na isto nepremičnino, pristopi k že začeti izvršbi.

9. Ob odsotnosti ugovornih razlogov, ki bi se nanašali na novo izvršilno sredstvo, in ki bi obenem preprečevali izvršbo s tem sredstvom, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je ugovor dolžnika neobrazložen in ga štelo kot neutemeljenega.

10. Neutemeljeno dolžnik izpodbija odločitev z navedbami o izgubi prebivališča. Kot že obrazloženo zgoraj, zakon iz izvršbe izvzema le kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja kmeta, če so ta potrebna za njegovo preživljanje in preživljanje ožjih družinskih članov (prvi odstavek 177. člena ZIZ), ne pa na splošno bivališče dolžnika. Poseg v dolžnikovo nepremično premoženje je utemeljen z upnikovo pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave). Pravica do sodnega varstva ne obsega zgolj pravice, da sodišče vsebinsko odloči o pravici stranke, temveč tudi pravico upnika do uresničitve te pravice oziroma poplačila iz dolžnikovega premoženja v učinkovitem izvršilnem postopku. Z do sedaj dovoljenim sredstvom izvršbe,³ ko izvršba ni bila uspešna, varstvo zgoraj navedene ustavne pravice upnika opravičuje razširitev izvršbe.⁴ Sodišče druge stopnje še navaja, da je dolžnik varovan glede možnosti nadaljnjega prebivanja v stanovanju z najemno pravico še 3 leta od dneva prodaje (prvi odstavek 210. člena ZIZ). Predlog, da obdrži pravico do najema stanovanja, pa mora dolžnik vložiti v 60 dneh od prejema sklepa o izvršbi, če je dražbeni narok pred potekom tega roka, pa najkasneje do dražbenega naroka, sicer to pravico izgubi (drugi odstavek 210. člena ZIZ).

11. Nerelevantne so navedbe o slabem stanju nepremičnine. Sodišče ugotovi vrednost nepremičnine na podlagi cenitve sodnega cenilca (drugi odstavek 178. člena ZIZ) in od upnikove odločitve je odvisno, ali vztraja pri postopku prodaje po tem, ko oceni, ali bo v postopku poplačan. Rizik uspeha - obseg poplačila, je na strani upnika.

12. Za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve je neupoštevno dejstvo, da ima dolžnik nizke prejemke in da ne more predlagati drugega sredstva izvršbe. Četrti odstavek 34. člena ZIZ in 169. člen ZIZ dolžniku v primeru predlagane nepremičninske izvršbe omogoča in ne nalaga, da predlaga, naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe, ali naj opravi izvršbo na drugi nepremičnini. V skladu s prvim odstavkom 169. člena ZIZ je sodišče v sklepu o izvršbi dolžno dolžnika na to opozoriti. S tem je dolžniku že ob dovolitvi izvršbe na nepremičnino dana možnost, da se izvršba ne opravi na predlagano nepremičnino, temveč na njegovo drugo premoženje. Dolžnik pa seveda lahko to možnost izkoristi le, če ima drugo premoženje.

13. Po pojasnjenem, ko sodišče druge stopnje tudi ni odkrilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih dolžnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------
¹ Sklep o ugovoru z dne 15. 3. 2018 je bil upniku vročen 16. 3. 2018 in je 8 dnevni rok za pritožbo iztekel s pretekom 26. 3. 2018, saj je bila zadnji dan roka sobota (četrti odstavek 111. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ).
² Prvi odstavek 171. člena ZIZ glasi: "Po zaznambi sklepa o izvršbi sodišče ne more za poravnavo kakšne druge terjatve istega ali drugega upnika opraviti posebnega postopka izvršbe na isto nepremičnino."
³ Izvršba je bila dovoljena tudi na denarna sredstva na računu dolžnika pri organizacijah za plačilni promet, ki pa je bila zaradi neuspešnosti ustavljena s sklepom z dne 5. 2. 2018.
⁴ To upravičenje izhaja tudi iz zakonske določbe petega odstavka 169. člena ZIZ, po kateri sodišča ugodi predlogu za drugo izvršilno sredstvo le, če dolžnik izkaže za verjetno, da bo terjatev poravnana v enem letu od izdaje sklepa o dolžnikovem predlogu, da se izvršba dovoli na drugo sredstvo.

Datum zadnje spremembe:

11.10.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cp 3738/2010
• VSK sklep II Cp 1615/2006
• VSK sklep II Cp 1654/2006