VSM Sklep I Ip 459/2018

Jedro

Ustavnoskladna razlaga določila o navedbi podatkov in izjav za družinske člane z njihovimi podpisi (2. in 4. do 7. točka drugega odstavka 12. člena ZST-1) v predlogu za taksno oprostitev je lahko le tista, ki navedeno sestavino ne opredeljuje kot nujno za vsebinsko obravnavo. Ta vsebina je lahko le fakultativna. Predlagatelj lahko navede podatke in izjave za družinske člane, če zanje ve ali če sorodniki prostovoljno z njim sodelujejo, kar pa ni nujno. Četudi podatki in izjave ter podpisi družinskih članov manjkajo, je predlog še vedno primeren za obravnavo in ga sodišče ne sme zavreči.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog tretje za taksno oprostitev.

2. Tretja v pravočasni laični pritožbi navaja, da so ona in njeni družinski člani v dopolnitvi predloga z dne 20. 4. 2018 podali soglasje, da sodišče pridobi vse potrebne podatke po uradni dolžnosti, tudi tiste, ki so davčna tajnost.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je presojalo hkrati s pritožbo tretje zoper sklep o ugovoru vložen laični predlog za taksno oprostitev tretje, v katerem je ta navedla, da ima le 335,00 EUR pokojnine, po pozivu sodišča, da naj dopolni predlog z navedbo vseh v zakonu predpisanih podatkov in izjav, pa je navedla vse družinske člane, skupaj z njihovimi EMŠO in davčnimi številkami, dopolnitev pa so podpisali tudi vsi družinski člani. Sodišče prve stopnje je menilo, da so izpolnjeni zakonski pogoji za zavrženje predloga, ker predlog še vedno ni popoln glede nobene od sestavin iz drugega odstavka 12. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), razen glede navedbe stranke in družinskih članov.

5. Sodišče prve stopnje je zavzelo prestrogo razlago, ki tudi ni skladna z ustavo. Drugi odstavek navedenega člena ureja obvezno vsebino predloga za taksno oprostitev, tretji odstavek pa napotuje na določila o posledicah nepopolne vloge v postopku, v katerem je bil podan predlog. V obravnavani izvršilni zadevi so to določila 108. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Četrti odstavek 108. člena ZPP določa sankcijo zavrženja vloge, če je vložnik ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo. Sodišče druge stopnje meni, da je bil predlog tretje za taksno oprostitev primeren za vsebinsko obravnavo.

6. Ustavni načeli socialne države (2. člen Ustave RS - v nadaljevanju URS) in enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena URS) obvezujeta državo, da tudi revnim strankam omogoči sodno varstvo njihovih pravic,¹ zato sodni stroški ne smejo predstavljati nepremostljive ovire za dostop do sodišča.² Tudi pravica do pravnega sredstva (25. člen URS) vsebuje prepoved postavljanja nepremostljivih stroškovnih ovir za njeno dejansko in učinkovito izvrševanje in vsebuje pozitivno obveznost države, da ustrezno uredi institut taksne oprostitve, namenjen tistim, ki plačila sodne takse ne zmorejo brez resnih, nesorazmernih žrtev.³ Plačilo sodnih taks je v obravnavani izvršilni zadevi procesna predpostavka za pritožbo (8. člen ZST-1 in 29.b člen ZIZ). Če revna stranka nima učinkovite možnosti, da doseže taksno oprostitev, je prikrajšana za pravico do pritožbe. Učinkovitost lahko omejujejo tudi nesorazmerne obveznosti, ki jih mora izpolniti predlagatelj, da se o taksni oprostitvi vsebinsko odloči.

7. Ustavno sodišče je že zavzelo stališče, da ureditev, ki vsebinsko presojo o taksni oprostitvi veže na obveznost predlagatelja, da predloži podatke o premoženjskem stanju tudi za družinske člane, ni skladna z ustavo, saj naveden ukrep države ni nujen.⁴ Zakonodajalec lahko cilj celovitega vpogleda v premoženjsko stanje doseže že z zakonskim pooblastilom sodišču, da pridobi potrebne podatke iz obstoječih zbirk podatkov. Ustavnoskladna razlaga določila o navedbi podatkov in izjav za družinske člane z njihovimi podpisi (2. in 4. do 7. točka drugega odstavka 12. člena ZST-1) v predlogu za taksno oprostitev je po pojasnjenem lahko le tista, ki navedeno sestavino ne opredeljuje kot nujno za vsebinsko obravnavo. Ta vsebina je lahko le fakultativna. Predlagatelj lahko navede podatke in izjave za družinske člane, če zanje ve ali če sorodniki prostovoljno z njim sodelujejo, kar pa ni nujno. Četudi podatki in izjave ter podpisi družinskih članov manjkajo, je predlog še vedno primeren za obravnavo in ga sodišče ne sme zavreči.

8. Za ustrezno razumevanje zakonskih zahtev glede vsebine predloga za taksno oprostitev moramo upoštevati ureditev presoje upravičenosti do taksne oprostitve kot povezano celoto (argument koherence). Ta temelji na obveznosti sodišča, da materialni položaj stranke in njenih družinskih članov ugotavlja najprej po preiskovalnem načelu, saj mora po uradni dolžnosti pridobiti potrebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov.⁵ Zbiranje ključnega procesnega gradiva je torej na sodišču in ne predlagatelju.

9. Izjema so le podatki, ki ne izhajajo iz registra, pa so nujni, da se pravilno in popolno ugotovi materialni položaj stranke in njenih družinskih članov. Obveznost navedbe teh podatkov (šesti odstavek 12.a člena ZST-1) pa se po pojasnjenem lahko nanaša le na podatke o predlagatelju in tiste o družinskih članih, ki so mu znani. Enako velja tudi glede njegove predložitvene obveznosti iz desetega odstavka 12.a člena ZST-1. Drugačno razumevanje ni skladno z ustavo, saj prekomerno ovira predlagatelja pri uresničevanju pravic do učinkovitega sodnega varstva in pravnega sredstva.

10. Tudi glede drugih predpisanih sestavin predloga, ki se nanašajo na podatke in izjave predlagatelja, je pravilno zavzeti mehkejši pristop, kot ga je uporabilo sodišče prve stopnje. Podatke o zadevi (tretja alineja drugega odstavka 12. člena ZST-1) lahko pridobi sodišče samo že iz spisa. Stranka lahko (ni pa nujno) poda le dodatna pojasnila. Tako je tudi ta vsebina predloga lahko le fakultativna. Ker ni nujno, da ima predlagatelj še kakšno premoženje, ki ne izhaja iz sodišču dostopnih zbirk podatkov, tudi odsotnost navedbe podatkov o takšnem premoženju (četrta alineja drugega odstavka 12. člena ZST-1) pri (formalnem) preizkusu popolnosti vloge nima pomena. Kot je bilo pojasnjeno, je izhodišče, da premoženjski položaj ugotovi sodišče po uradni dolžnosti.

11. Če bo predlagatelj zamolčal, da ima premoženje, ki ni razvidno iz dostopnih zbirk podatkov, pozneje pa bo sodišče ugotovilo, da to obstaja, je predpisana sankcija plačilo dvakratnika taks, ki jih je bil predlagatelj oproščen (tretji odstavek 13. člena ZST-1). O navedeni sankciji bo sodišče lahko odločilo, četudi predlagatelj ne bo podal izjave, da prevzema premoženjsko odgovornost za resnično navedbo podatkov. Podaja navedene izjave o odgovornosti za resničnost navedb pa pride v poštev le takrat, ko predlagatelj navede podatke o premoženju, za katere sodišče ne more izvedeti iz dostopnih baz (šesta alineja drugega odstavek 12. člena ZST-1), kar ni bil primer v obravnavani zadevi. Ker ima sodišče zakonsko pooblastilo, da pridobi tudi podatke, ki so davčna tajnost (peti odstavek 12.a člena ZST-1), tudi soglasje predlagatelja za navedeno pridobitev podatkov (peta alineja drugega odstavka 12. člena ZST-1) ni nujno. Davčni organ mora sodišču na njegovo zahtevo razkriti podatke o posameznem davčnem zavezancu, ki jih potrebuje pri odločanju (24. člen Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2). Nenazadnje pa lahko v obravnavani zadevi dopolnitev predloga, ki je sledila pozivu sodišča, opredelimo tudi kot konkludentno soglasje za pridobitev vseh potrebnih podatkov.

12. Ker sodišče druge stopnje ugotovljenih pomanjkljivosti samo ne more odpraviti, saj ne sme dopolnjevati razlogov sodišča prve stopnje, ki zadeve še sploh ni vsebinsko presojalo, je pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. V ponovnem odločanju bo sodišče prve stopnje moralo vsebinsko odločiti o predlagani taksni oprostitvi.

14. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------
¹ Odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-112/98 z dne 25. 3. 1998.
² Odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-255/99 z dne 16. 11. 1999.
³ Odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-41/13 z dne 10. 10. 2013, 11. točka obrazložitve in št. U-I-191/14, 11. točka obrazložitve.
⁴ Odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-46/15 z dne 25. 4. 2018, 22. in naslednje točke obrazložitve.
⁵ Tudi iz obrazložitve k 6. členu Predloga ZST-1C izhaja, da je odpravljena predložitev izjave o premoženjskem stanju, ker bodo sodišča praviloma sama pridobivala potrebne podatke, stranka pa bo morala navesti le še podatke, ki jih sodišče ne bo moglo samo pridobiti, kar bo največkrat le glede premoženja v tujini. Poročevalec DZ z dne 25. 1. 2016.

Datum zadnje spremembe:

11.10.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep IV Cp 1303/2014
• VSM sklep I Ip 1181/2015
• VSM Sklep I Ip 241/2021