VSM Sklep I Ip 543/2018

Jedro

Namen zakonske možnosti odprave pomanjkljivosti sojenja na prvi stopnji v pritožbenem postopku ni v tem, da sodišče druge stopnje v celoti prevzame sojenje, ki bi ga moralo izvesti sodišče prve stopnje. Vztrajanje pri nadomestitvi celotnega postopka tudi takrat, ko sodišče prve stopnje povsem zgreši bistvo zadeve, bi v skrajnem primeru povsem izničilo dvostopenjsko sojenje kot temeljno ustavno procesno jamstvo (25. člena Ustave RS), hkrati pa bi tudi pomembno vplivalo na motiviranosti sodnikov prve stopnje za kakovostno vodenje postopka in odločanja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo ugovoru dolžnikov, sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo, razveljavilo zaznambo izvršbe in odločilo, da upnik sam krije svoje stroške ugovornega postopka.

2. Upnik v pravočasni pritožbi v bistvenem navaja, da je ustrezno izkazal zapadlost kreditne obveznosti iz notarskega zapisa v skladu z določili 20.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Dopisa z dne 29. 2. 2012 in 25. 5. 2012 (prilogi A7 in A8) zadoščata. Ker dolžniki niso ugovarjali zapadlosti, sodišče prve stopnje samo po uradni dolžnosti niti ne bi smelo upoštevati navedenega ugovornega razloga. Upnikove trditve o zapadlosti niso bile pavšalne, kot jih je opredelilo sodišče prve stopnje. Predlaga spremembo sklepa tako, da se ugovor zavrne, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžniki niso odgovorili na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Upnik utemeljeno navaja, da je z dopisoma z dne 29. 2. 2012 in 25. 5. 2012 (prilogi A7 in A8) zadostil določilu tretjega odstavka 20.a člena ZIZ, da za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku. Drugačna presoja sodišča prve stopnje ni pravilna. Dopis z dne 29. 2. 2012 vsebuje navedbo zapadlega dolga in petnajst dnevni rok za plačilo, dopis z dne 25. 5. 2012 pa navedbo zapadlega dolga in navedbo, da je zaradi neplačila v postavljenem roku zapadla celotna kreditna obveznosti. V dopisu je naveden tudi datum 1. 4. 2012, ki ga je kot datum zapadlosti navedel upnik v obravnavanem postopku. Ta je sicer kasnejši od preteka postavljenega petnajst dnevnega roka, a takšna opredelitev ni v škodo dolžnika.

6. Ker je upnik ustrezno izkazal zapadlost kreditne obveznosti iz izvršilnega naslova neposredno izvršljivega notarskega zapisa, bi moralo sodišče prve stopnje opraviti preizkus skladnosti izterjevanih obveznosti z izvršilnim naslovom (prvi odstavek 17. člena ZIZ) in šele nato vsebinsko odločiti o ugovoru, do česar pa se sodišče prve stopnje sploh ni opredelilo.

7. Sodišče prve stopnje je zaradi pojasnjene povsem zgrešene smeri opustilo temeljno vsebinsko presojo, ki je sodišče druge stopnje ne more nadomestiti, saj bi s tem moralo v celoti nadomestiti ugovorni postopek sodišča prve stopnje in povsem na novo navesti vse razloge za odločitev. Namen zakonske možnosti odprave pomanjkljivosti sojenja na prvi stopnji v pritožbenem postopku ni v tem, da sodišče druge stopnje v celoti prevzame sojenje, ki bi ga moralo izvesti sodišče prve stopnje. Vztrajanje pri nadomestitvi celotnega postopka tudi takrat, ko sodišče prve stopnje povsem zgreši bistvo zadeve, bi v skrajnem primeru povsem izničilo dvostopenjsko sojenje kot temeljno ustavno procesno jamstvo (25. člena Ustave RS), hkrati pa bi tudi pomembno vplivalo na motiviranosti sodnikov prve stopnje za kakovostno vodenje postopka in odločanja.

8. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno odločiti o ugovoru, pri čemer bo upoštevalo že dana izčrpna napotila iz razveljavitvenega sklepa I Ip 990/2014 z dne 22. 1. 2015.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 8 dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozvalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni.

Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena.

Če je pritožba vložena po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Ta sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

Datum zadnje spremembe:

11.10.2018

Podobni dokumenti:

• sodba I U 1806/2010
• UPRS Sodba I U 739/2023-8
• VSL Sklep I Ip 422/2020