VSM Sodba I Cp 493/2018

Jedro

Pravna podlaga odškodninske odgovornosti tožene stranke (bolnišnice) je zaradi nujnosti zdravstvenega posega (z operativnim posegom se je reševalo življenje tožnika) podana v določbah prvega odstavka 131. člena in 147. člena OZ ter 45. člena ZZDej.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka krije sama svoje odgovore na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče zavrnilo zahtevek tožeče stranke, da ji je tožena stranka iz naslova zdravniške napake dolžna plačati odškodnino za nepremoženjsko škodo v znesku 20.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 9. 2012 dalje (točka I izreka). V odločbi o pravdnih stroških je tožečo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 3.088,01 EUR in stranskemu intervenientu v znesku 20,00 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude (točka II izreka).

2. Prvostopno sodbo s pritožbo izpodbija tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Osrednji ugovor dokaj nepregledne pritožbe je, da je bila tožeči stranki kršena pravica do obravnavanja in da je prvostopno sodišče zmotno presodilo, da pri zdravljenju tožnika ni storjena zdravniška napaka. V tej smeri pritožba izpodbija izvedenska mnenja in zaključke prvostopnega sodišča. Pritožbenemu sodišču predlaga prisojo vtoževane odškodnine.

3. V odgovoru na pritožbo tožena stranka v povzetkih odgovarja na pritožbo tožeče stranke ter predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik zoper toženo stranko vtožuje odškodnino za nepremoženjsko škodo zaradi zdravniške napake. Pravna podlaga odškodninske odgovornosti tožene stranke (bolnišnice) je zaradi nujnosti zdravstvenega posega (z operativnim posegom se je reševalo življenje tožnika) podana v določbah prvega odstavka 131. člena¹ in 147. člena² Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) ter 45. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (v nadaljevanju ZZDej)³. Na podlagi citiranih določb je v odškodninskih sporih zaradi strokovnih napak v postopkih zdravljenja trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki utemeljujejo sklepanje o protipravnem ravnanju in vzročni zvezi med njim in nastalo škodo, na pacientu, zdravstvena ustanova pa se razbremeni odškodninske odgovornosti, če dokaže, da je škoda nastala brez njene krivde. Dokazati mora, da je ravnala z dolžno skrbnostjo dobrega strokovnjaka (6. člen OZ).

6. Ni sporno, da je tožnik utrpel spontani pnevmotoraks ((vstop zraka v poprsnično (plevralno) votlino zaradi spontanega nabiranja kot posledica poškodbe ali patološkega procesa)), zaradi česar je bil pri tožniku dne 7. 5. 2012 opravljen nujen operativni poseg vstavitve torakalne drenaže plevralnega prostora (poprsnične votline). Prvostopno sodišče na podlagi izvedenskih mnenj izvedenca Komisije za izvedenska mnenja pri Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo, za katero sta izvedensko mnenje izdelala prof. dr. M.K. in prof. dr. M.F. in izvedenskega mnenja Komisije za fakultetna izvedenska mnenje Medicinske fakultete za katerega je izvedensko mnenje izdelal prof. dr. M.S. pravilno ugotavlja, da je torakalna drenaža plevralnega prostora bila nujna, ker je bilo ogroženo življenje tožnika. Izvedena je tudi bila povsem strokovno, v skladu s pravili zdravniške stroke („de lege artis“). Vstavljanje drena v plevralno votlino je bilo pravilno narejeno in pri navedenem posegu zagotovo ni prišlo do preboda popljučne plevre in pljuč, ker so pljuča že prej spontano počila, zaradi česar je sploh nastal pnevmotoraks. Pri navedenem posegu je predrtje poprsnice (parietalne plevre) nujno zaradi vstopa v plevralni prostor, kjer se kopiči zrak in ker je predrtje parietalne plevre nujen poseg za vstavitev torakalne drenaže v plevralni prostor, predrtje parietalne plevre nikakor ne predstavlja strokovne napake ali zapleta, temveč nujen in pravilen del operativnega posega vstavitve torakalne drenaže. Podkožni emfizem, ki je nastal ob drenaži pnevmotoraksa pa je dokaj reden zaplet, ker po vstavljenem torakalnem drenu lahko ob drenažni cevi zrak prodre v podkožje. Pri tem izvedenca še ugotavljata, da je podkožni emfizem pri tožniku bil prisoten (na rentgenski sliki je bil viden) že pred zdravljenjem pnevmotoraksa s torakalno drenažo. Tudi nadaljnje zdravljenje tožnika (operativni poseg 9. 5. 2012, vstavitev katetra v medreberje zaradi drenaže, punkcije emfizema), ki se je z zdravljenjem pnevmotoraksa zaključilo 28. 5. 2012, je potekalo v skladu s pravili zdravniške stroke. Na podlagi takšnih izvedenskih mnenj (izvedenca sta podala izvedensko mnenje pisno in po pripombah strank izvedensko mnenje tudi ustno oz. pisno dopolnila) je prvostopno sodišče povsem pravilno zaključilo, da je bil tožnik pri zdravljenju spontanega pnevmotoraksa pri toženi stranki obravnavan skrbno in zdravljen po pravilih zdravniške stroke. Pri zdravljenju tožnika ni bila storjena zdravniška napaka. Obširna nasprotna pritožbena izvajanja s sklicevanjem na potek zdravljenja in zdravniško dokumentacijo ter subjektivne navedbe tožnika take odločitve prvostopnega sodišča ne morejo spremeniti in so neutemeljena.

7. Pritožba tudi navaja oziroma samo navrže, da je sodišče zanemarilo več pomembnejših odškodninskih temeljev, kjer navaja tudi zraven rente, nadomestilo za izgubo dohodka, nedejavnost odvetnika še pojasnilo dolžnost. Kršitve le-te v pritožbi ne obrazlaga, pred sodiščem prve stopnje pa tožeča stranka kršitve pojasnilne dolžnosti sploh ni zatrjevala. Pritožbeno sklicevanje na pojasnilo dolžnost tako predstavlja nedopustno pritožbeno novoto po določbi 337. člena ZPP. Pri tem velja dodati, da je bil poseg vstavitve torakalne drenaže pri tožniku nujen, ker je bilo zaradi pnevmotoraksa ogroženo njegovo življenje.

8. Tožniku tudi ni bila kršena pravica do obravnavane oziroma enakega obravnavanja, ko zatrjuje tožnik v pritožbi, ker se je tožnik tekom pravde izjavil kot stranka, bil zaslišan, sodišče je izvedlo po tožniku vse predlagane dokaze in v dokazni postopek pritegnilo kar dva izvedenca medicinske stroke. Pri izvedbi dokaza z izvedencema je tožnik sodeloval aktivno s pisnimi pripombami, katere je sodišče predočilo izvedencema ter sodeloval tudi na glavnih obravnavah, na katerih so bila v dokazne namene izvedena izvedenskega mnenja navedenih izvedencev. Obe izvedenski mnenji pa sta tudi povsem skladni v ugotovitvi, da je bil sporni medicinski poseg opravljen v skladu s pravili zdravniške stroke. Pritožbenem sodišču tako ni očitati smiselno zatrjevane kršitve pravice do obravnavanja (pravice do izjave), torej bistvene kršitve določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

10. Tožeča stranka pritožbenih stroškov ni priglasila, tožena stranka pa z odgovorom na pritožbo v ničemer ni prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve in zato krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

-------------------------------
¹ Ta določba določa splošno podlago za krivdno odškodninsko odgovornost
² Ta določba opredeljuje odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec v zvezi z delom
³ Ta določba opredeljuje zdravniško napako

Datum zadnje spremembe:

01.10.2018

Podobni dokumenti:

• VDS Sodba Pdp 1925/94
• VSC sodba Cp 70/2016
• VDSS sodba Pdp 661/98