VSM Sodba I Cp 697/2018

Jedro

Toženec je vložil pobotni ugovor, s katerim je zoper tožnika v pobot ugovarjal za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti, ki mu jih je prizadejal tožnik, znesek 300,00 EUR, česar tožnik ni prerekal. Prvostopenjsko sodišče zato priznane odškodnine tožencu za pretrpljene duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti, kot v pobot uveljavljane terjatve, ni odmerjalo, zato višine njunih odškodnin iz tega naslova medsebojno materialnopravno ni mogoče primerjati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba in sklep sodišča prve stopnje potrdita.

II. Tožeča stranka sama krije nastale ji stroške v tem pritožbenem postopku.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke (v nadaljevanju tožnik) do tožene stranke (v nadaljevanju toženec) v znesku 1.200,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 9. 2016 dalje do plačila in obstoj terjatve toženca do tožnika v znesku 667,20 EUR ter terjatvi tožnika in toženca pobotalo do zneska 667,20 EUR. Prvostopenjsko sodišče je v nadaljevanju razsodilo, da je toženec dolžan v 15 dneh plačati tožniku 532,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 9. 2016 dalje do plačila, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Prvostopenjsko sodišče je v povezavi s sklepom o popravku prav tako odločilo, da je tožnik dolžan v 15 dneh plačati tožencu 611,50 EUR stroškov pravdnega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

2. Zoper takšni prvostopenjski odločitvi se pravočasno po pooblaščencu pritožuje tožnik.

Tožnik v pritožbi navaja, da z odločitvijo prvostopenjskega sodišča ni zadovoljen glede višine prisojene odškodnine, saj meni, da mu pripada višja odškodnina. Tako meni, da je odmerjena odškodnina 300,00 EUR, ki mu jo je prvostopenjsko sodišče odmerilo za pretrpljene duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti, prenizka, saj je prvostopenjsko sodišče premalo upoštevalo okoliščine dogodka, ko se je toženec odločil za primitiven fizični napad in obračun z njim zaradi premoženja, ki je zakonito in legitimno v njegovi lasti. Meni, da mu sodišče ne more odmeriti enakega zneska, kot ga je odmerilo tožencu za razžalitev iz njegove strani, saj je bil sam od toženca deležen udarcev in brce, ko ga je toženec spodil z nepremičnine, ki je dejansko v njegovi lasti. Prav tako meni, da njegovih besed, ki so do neke mere žaljive, ni mogoče okarakterizirati enako kot toženčeva dejanja.

Tudi odmerjena odškodnina iz naslova prestanega strahu je po mnenju tožnika prenizka. 200,00 EUR odmerjene odškodnine bi po mnenju tožnika zadoščalo za prestani sekundarni strah, nikakor pa ne more biti v tem znesku vsebovan tudi primarni strah, ki je bil ob dogodku vsaj nekaj trenutkov močno izražen.

Nadalje toženec meni, da bi mu šla tudi višja odškodnina za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem. Prvostopenjsko sodišče svojo odločitev opira na zaključke izvedenca, ki pa v mnenju opisuje neke povprečne telesne bolečine oziroma njihovo intenziteto, kot so prisotni pri podobnih poškodbah, tožnik pa je svoje bolečine opisal subjektivno, na način, kot jih je trpel, zato meni, da mu pripada nekoliko višja odškodnina, kot mu jo je odmerilo sodišče.

Ker je tožnik upravičen do višjega zneska vtoževane odškodnine, je posledično tudi odločitev o stroških zaradi doseženega uspeha v pravdi napačna. Tožnik se zato pritožuje tudi zoper odločitev o pravdnih stroških v povezavi s sklepom o popravku prvostopenjskega sodišča, z dne 24. 5. 2018.

Zaradi vsega navedenega tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo in sklep sodišča prve stopnje spremeni v smislu pritožbenih navedb, podrejeno pa, da zadevo odstopi prvostopenjskemu sodišču v nadaljnje postopanje in odločanje.

3. Toženec na pritožbo tožnika ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje pri svojem odločanju ni zagrešilo postopkovnih kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti v smislu drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z drugim odstavkom 339. člena istega zakona. V postopku je pravilno ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva, ki so bila pomembna za odločitev o sedaj grajani višini tožniku dosojene odškodnine ter je bila na tej podlagi v zvezi s tem sprejeta pravilna materialnopravna odločitev (179. in 182. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ).

6. Sodišče prve stopnje je v postopku odmerilo tožniku odškodnino za v škodnem dogodku dne 10. 4. 2015 utrpelo nematerialno škodo, ko je toženec med potekom razmejitvenega postopka na parc. št. v K. pristopil do tožnika in ga z desno roko večkrat udaril v predel desnega ramena, ga obrnil in brcnil v zadnjico, pri čemer je tožnik utrpel udarnino vratu in desnega ramena, samo dejanje tožnika pa mu povzročilo duševne bolečine zaradi razžalitve.

Tožnik je od toženca za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem zahteval 2.500,00 EUR, za prestani strah 1.000,00 EUR in za pretrpljene duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti 1.500,00 EUR, prvostopenjsko sodišče pa mu je za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem odmerilo 700,00 EUR, za prestani strah 200,00 EUR in za pretrpljene duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti 300,00 EUR.

7. Tožnik s pritožbo graja višino odmerjenih odškodnin za pretrpljene duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti, za prestani strah in za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem.

8. Kriteriji za odmero denarne odškodnine za zgoraj navedene postavke nepremoženjske škode so določeni v 179. in 182. členu OZ. Sodišče prisodi pravično denarno odškodnino, neodvisno od povračila premoženjske škode, pa četudi premoženjske škode ni, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in njihov trajanje to opravičujejo. Pri odločanju o višini odškodnine mora sodišče upoštevati tako subjektivno merilo (okoliščine konkretnega primera), kakor tudi objektivno merilo (sodno prakso v podobnih primerih, ob medsebojnem primerjanju posameznih škod in zanje prisojenih odškodnin primerljivih z obsegom obravnavane škode).

9. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v prejšnjem odstavku navedene kriterije pri odmeri v pritožbi grajanih postavk odškodnin ustrezno upoštevalo.

10. Tako je sodišče prve stopnje tožniku za pretrpljene duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti odmerilo odškodnino v ustreznem znesku 300,00 EUR. Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje se v odmerjenem znesku ustrezno zrcalijo tako subjektivna kot objektivna merila, ki vplivajo na višino odmerjene odškodnine. Tožnik s smiselnim pritožbenim navajanjem, da dejanja toženca, s katerim mu je povzročil duševne bolečine zaradi razžalitve, ni mogoče enačiti z njegovim dejanjem, ki je toženca žalilo, in zaradi katerega mu je sodišče odmerilo odškodnino zaradi razžalitve v znesku 300,00 EUR, ker je imelo dejanje toženca večjo težo, ne more biti uspešen. Toženec je namreč vložil pobotni ugovor, s katerim je zoper tožnika v pobot ugovarjal za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti, ki mu jih je prizadejal tožnik, znesek 300,00 EUR, česar tožnik ni prerekal. Prvostopenjsko sodišče zato priznane odškodnine tožencu za pretrpljene duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti, kot v pobot uveljavljane terjatve, ni odmerjalo, zato višine njunih odškodnin iz tega naslova medsebojno materialnopravno ni mogoče primerjati.

Pritožbeno sodišče pa je sicer prepričano, da je dejanje toženca zoper tožnika tožniku povzročilo duševne bolečine, ki so dosegle tisto stopnjo in obseg, da je utemeljena prisoja denarne odškodnine v višini 300,00 EUR, kot jo je iz tega naslova prvostopenjsko sodišče odmerilo tožniku.

11. Tudi za prestani strah je po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje tožniku odmerilo primerno odškodnino v višini 200,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pri odmeri odškodnine iz tega naslova ustrezno upoštevalo, da je tožnik ob predmetnem škodnem dogodku utrpel le kratkotrajen primarni strah, vezan na sam dogodek, strah za izid zdravljenja pa je bil intenzivnejši le do pregleda v kirurški ambulanti, nato pa se je postopoma umirjal in v lažji obliki trajal še približno en teden. Glede na to, da v postopku postavljeni izvedenec medicinske stroke navaja, da je bilo pri tožniku nekoliko porušeno duševno ravnovesje, kar je trajalo približno en teden, je odmerjena odškodnina iz tega naslova v višini 200,00 EUR tudi po prepričanju pritožbenega sodišča primerna.

12. Tudi odškodnina, ki jo je prvostopenjsko sodišče tožniku odmerilo za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem v znesku 700,00 EUR, je po prepričanju pritožbenega sodišča ustrezna. Glede višine odmerjene odškodnine iz tega naslova je prvostopenjsko sodišče ustrezno upoštevalo tožnikovo izpovedbo in navedbe izvedenca medicinske stroke podane v izvedenskem mnenju, saj je izvedenec tožnikove subjektivne navedbe o trajanju in intenziteti bolečin objektiviziral. Gre za strokovnjaka s tega področja, zato je prvostopenjsko sodišče utemeljeno sledilo oceni o intenzivnosti in času trajanja telesnih bolečin, kot jih navaja izvedenec, višina odmerjene odškodnine v znesku 700,00 EUR pa intenzivnost, čas trajanja bolečin ter obseg prestanih nevšečnosti v celoti podpira¹.

13. Iz navedenih razlogov pritožba glede glavne stvari ni utemeljena, zato je posledično tudi odločitev prvostopenjskega sodišča o stroških postopka pravilna, saj je uspeh pravdnih strank v pravdi ostal nespremenjen. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožnika zavrnilo in izpodbijano sodbo ter izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

14. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Tožnik je utrpel udarnino vratu in desnega ramena, zaradi česar so po navedbi izvedenca stalne telesne bolečine srednje intenzitete trajale dva dni, stalne telesne bolečine lažje intenzitete so trajale približno en teden, občasne telesne bolečine so bile intenzivnejše dva tedna, nato so se postopoma umirile. Tekom zdravljenja je tožnik bil na pregledu v kirurški ambulanti in je jemal zdravila proti bolečinam.

Datum zadnje spremembe:

01.10.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sodba II Cp 1097/2011
• Sodba II Ips 292/2004
• VSL sklep I Cpg 346/2003