VSM Sklep II Kp 36752/2010

Jedro

Plačilo denarne kazni v času prestajanja kazni zapora.

Izrek

I. Pritožba obsojenega F.B.V. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je obsojeni F.B.V. dolžan plačati preostanek denarne kazni v znesku 861,00 EUR najkasneje do 15. 8. 2018, sicer jo bo sodišče prisilno izterjalo.

2. Zoper tak sklep se je pritožil obsojenec zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter odločbe o plačilu denarne kazni, s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se mu dovoli obročno plačilo denarne kazni ali njena nadomestna izvršitev, oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb ter preučitvi spisovnega gradiva, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna in zakonita.

5. Bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) pritožnik uveljavlja z izvajanji, da je izrek izpodbijanega sklepa nerazumljiv ter da so razlogi o odločilnih dejstvih pomanjkljivi in nerazumljivi. Pritožba pa nima prav. Izrek izpodbijanega sklepa je namreč razumljiv, prav tako pa ima sklep razumljive in ustrezne razloge o odločilnih dejstvih, s katerimi soglaša tudi pritožbeno sodišče. Zgolj okoliščina, da je obsojenec zoper sodbo, s katero mu je bila izrečena stranska denarna kazen, vložil ustavno pritožbo, o kateri še ni bilo odločeno, ne more vplivati na obveznost obsojenca plačati denarno kazen v višini 1.000,00 EUR po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu I Ks 36752/2010 z dne 30. 11. 2016. Glede na to, da pravnomočna sodba veže obsojenca in sodišče ter da vložitev ustavne pritožbe ne vpliva na izvršljivost sodbe, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in zakonito, ko je obsojencu z izpodbijanim sklepom naložilo plačilo preostale denarne kazni v višini 861,00 EUR takoj oziroma najkasneje do 15. 8. 2018, odločitev pa tehtno in jasno obrazložilo. Na podlagi navedenega so tudi brez uspeha pritožbene navedbe, da so bile obsojencu s sodbo, s katero mu je bila izrečena denarna kazen, kršene ustavne pravice, v posledici česar pritožnik uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Pritožnik pa sodišču prve stopnje tudi neutemeljeno očita, da ni razvidna pravna podlaga nastanka denarne kazni. V točki 1 razlogov izpodbijanega sklepa je prvostopenjsko sodišče namreč pojasnilo pravni izvor nastale obveznosti, s katero je očitno, upoštevaje pritožbene navedbe, seznanjen tudi sam obsojenec.

6. Pritožnik, ki v pritožbi uvodoma uveljavlja kršitev kazenskega zakona, v nadaljevanju pritožbe ne pojasni, na kakšen način bi naj prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom kršilo kazenski zakon in za katero kršitev iz 372. člena ZKP bi naj šlo, tega pa ni mogoče razbrati niti iz vsebine njegovih pritožbenih navedb, zato uveljavljene kršitve ni mogoče preizkusiti.

7. Po oceni pritožbenega sodišča je prvostopenjsko sodišče v skladu s petim odstavkom 47. člena Kazenskega zakonika upravičeno odredilo takojšnje plačilo denarne kazni. Obsojenec je namreč od dovoljenih štiriindvajsetih obrokov plačal zgolj tri obroke denarne kazni v skupni višini 139,00 EUR, zadnji obrok pa je plačal pred osmimi meseci. Na utemeljenost odločitve sodišča prve stopnje pa ne morejo vplivati niti pritožbene navedbe, da se obsojenec nahaja na prestajanju kazni zapora in je brez zaposlitve ter dohodkov. Obsojenec se namreč v zavodu za prestajanje kazni zapora nahaja ves čas, odkar mu je sodišče dovolilo obročno plačilo denarne kazni, in je v tem času zmogel plačati tri obroke, prav tako pa je v dopisu z dne 11. 1. 2018 sodišče obvestil, da bo zapadle obroke poravnal v roku 30 dni, ko bo prejel denar od svojih dolžnikov. Upoštevaje navedeno in dejstvo, da je bil obsojenec v sklepu, s katerim mu je sodišče dovolilo obročno plačilo denarne kazni, opozorjen, da bo sodišče v primeru zamude s plačilom posameznega obroka odredilo takojšnje plačilo celotne denarne kazni, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, zaradi česar pritožnik neutemeljeno uveljavlja zmotno ugotovljeno dejansko stanje.

8. Pritožbene navedbe v smeri, da naj pritožbeno sodišče izrečeno denarno kazen nadomesti z delom v splošno korist, pa ne morejo biti predmet presoje tega pritožbenega postopka, saj o takšnem predlogu odloča prvostopenjsko sodišče v posebnem postopku, to je v postopku za alternativno izvršitev denarne kazni.

9. Glede na navedeno, in ker pritožba tudi v ostalem ne navaja ničesar, kar bi lahko vzbudilo dvom v pravilnost zaključkov prvostopenjskega sodišča, je bilo potrebno pritožbo obsojenca zavrniti kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

10. Upoštevaje premoženjske razmere obsojenca je pritožbeno sodišče obsojenca, ki se nahaja na prestajanju zaporne kazni, oprostilo plačila sodne takse. Odločitev temelji na četrtem odstavku 95. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP.

Datum zadnje spremembe:

07.08.2018

Podobni dokumenti:

• Sklep IX R 1/2010
• UPRS Sodba I U 1923/2020-11
• UPRS sodba in sklep I U 1496/2015