VSM Sklep II Kp 21088/2016

Jedro

Preizkus vsebinskih pogojev ter podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi.

Izrek

Pritožbe zagovornikov obdolženega D. S., samega obdolženca in zastopnice obdolžene pravne osebe se zavrnejo kot neutemeljene.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je kot sodišče prve stopnje s sklepom I K 21088/2016 z dne 16. 4. 2018 sledilo predlogu okrožnega državnega tožilca ter odredilo podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi po vsebini in obsegu kot izhaja v točki I in II.a in b izreka sklepa. Začasno zavarovanje je bilo podaljšano za čas šestih mesecev, to je do 20. 6. 2018.

2. Zoper sklep so se pritožili obdolženčevi zagovorniki, obdolženi sam ter zastopnica obdolžene pravne osebe. Prvi so se pritožili iz, kot so zapisali, vseh izpodbojnih razlogov s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da navedeni predlog okrožnega državnega tožilca za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi zavrne ali da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Povsem identična je po razlogih in predlogih obdolženčeva pritožba, medtem ko se je zastopnica obdolžene pravne osebe pritožila zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ter zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi.

3. Pritožbe niso utemeljene.

4. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da pritožbi obdolženčevih zagovornikov in obdolženca nista identični le po izpodbojnih razlogih in pritožbenih predlogih, ampak še po obrazložitvi, zaradi česar sta bili v nadaljevanju tudi enotno obravnavani. Ugotoviti je še, da ti pritožniki po pritožbeni obrazložitvi ne uveljavljajo vseh izpodbojnih razlogov iz prvega odstavka 370. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), kot so v pritožbah napovedali, ampak le bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ter zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Pravijo namreč, da v sklepu ni razlogov v zvezi z odgovorom na predlog okrožnega državnega tožilca za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi ter glede posameznih vsebinskih pogojev in da ti tudi sicer niso bili izpolnjeni.

5. Pritožbena zatrjevanja v zvezi z uveljavljano bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka niso točna, saj se razlogi v zvezi z odgovori na predlog okrožnega državnega tožilca nahajajo v 7. in 8. točki obrazložitve sklepa. Pri tem je opozoriti, da je sodišče prve stopnje pravilno poudarilo razloge v zvezi s seznanjenostjo ostalih udeležencev z zgornjim predlogom in njihovimi možnostmi za odgovor nanj, saj je bil to razlog, zakaj je bila prva odločitev sodišča prve stopnje v isti zadevi razveljavljena. Tudi to je iz razlogov v 5. in 6. točki obrazložitve sklepa jasno razvidno, medtem ko se je sodišče prve stopnje glede izpolnjenosti vsebinskih pogojev za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi neposredno opredelilo v 13. do 21. točki obrazložitve sklepa. Vrsta in predmet odločitve sta v razlogih sklepa v zadostni meri obrazložena oziroma tako, da je bilo z razlogi razumljivo povedano, katera odločilna dejstva so bila predhodno ugotovljena in zakaj je bilo nato o predlogu okrožnega državnega tožilca pozitivno odločeno. Uveljavljena bistvena kršitev kazenskega postopka zato ni podana, vse druge morebitne pomanjkljivosti v zvezi z razlogi sklepa pa so kvečjemu predmet bistvene kršitve določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena v zvezi s sedmim odstavkom 364. člena ZKP, ki je pritožniki neposredno niso uveljavljali in ko niti posredno niso obrazložili, čemu je s pritožbo napadena odločba dejansko oziroma potencialno nepravilna ali nezakonita.

6. Glede vsebinskih pogojev za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi, pritožniki najprej nasprotujejo ugotovljeni utemeljenosti suma s sklicevanjem na dele obdolženčevega zagovora ter z obsežno oceno v preiskavi pridobljenih dokazov, zaradi katere štejejo že vloženo obtožnico za neutemeljeno. Podobno velja za nevarnost iz prvega odstavka 502. člena ZKP, ki po pritožbeni obrazložitvi v predlogu okrožnega državnega tožilca sploh ni bila opisana, medtem ko so bila že odrejena izplačila sestavni del običajnega poslovanja obdolžene pravne osebe in ne morebitnega škodljivega razpolaganja. Še zlasti, ker začetki zadeve, ki po pritožnikih ni nič drugega kot spor med obdolženim in P. S. d.o.o., segajo že v leto 2015, ko bi obdolženec imel na voljo dovolj časa, da bi ravnal kot bi mu naj bilo s podaljšanim začasnim zavarovanjem zahtevka za odvzem premoženjske koristi preprečeno, in ker ugotovitve sodišča prve stopnje o visokih kreditnih obveznostih obdolžene pravne osebe niso točne. Končno, grajano ravnanje sodišča prve stopnje nima opore niti v ustavno zahtevani sorazmernosti ukrepa, saj vrednosti nepremičnin presegajo vrednost domnevno pridobljene premoženjske koristi, medtem ko se začasna prepoved razpolaganja na transakcijskih računih razteza še na obdolženčevo družino, ki se s poslovanjem obdolžene pravne osebe preživlja, in ki se zaradi dolžine ukrepa sooča z vse bolj nevzdržnim finančnim stanjem.

7. Po povzetem pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da ni pristojno za presojo utemeljenosti vložene obtožnice ter da se lahko zato izreka le glede utemeljenosti suma storitve kaznivega dejanja, kot ga je v razlogih sklepa ugotovilo sodišče prve stopnje. Pri tem je pomembno, da ugotovitev sodišča temelji na več podlagah in da je bila preizkušena še v obdolženčevem zagovoru zatrjevana nadomestna ali delna izpolnitev obveznosti, ki vsaj po dodatnih pojasnilih navedene pravne osebe z dne 26. 10. 2016 ni izkazana. Če k temu dodamo, da obdolženi, kljub pozivom P. S. ni priložil dokazil o dobavljenih napravah, kar je za odpravo nesporazuma, ki ga pritožniki v pritožbeni obrazložitvi nekajkrat poudarjajo, nenavadno, je ugotovljena stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje zadostna oziroma vsaj tako visoka, da je začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi smelo biti podaljšano.

8. Podobno kot zgoraj velja še za nevarnost odtujitve premoženja, ko pritožniki v pritožbeni obrazložitvi prezrejo obdolženčevo takojšnje razpolaganje s koristjo, ki naj bi bila dosežena s kaznivim dejanjem in zlasti, da so bile ravno s to koristjo izpolnjene kreditne obveznosti, kar naj bi navedeno nevarnost po pritožnikih celo izključevalo. Sploh pa bi morale biti obdolženčeve obveznosti oziroma obdolžene pravne osebe v pritožbeni obrazložitvi natančneje opredeljene, saj po podatkih zemljiške knjige, na katere se sodišče prve stopnje utemeljeno sklicuje, stvarno pravna zavarovanja na nepremičninah obdolžene pravne osebe, niti po nakazanih 109.000,00 EUR niso bila odpravljena.

9. Pritožbeno sodišče se v splošnem strinja s pritožbenimi opozorili glede sorazmernosti začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi, pri kateri morajo biti, ob predmetu in obsegu upoštevane tudi socialne razmere tistega, ki ga ta ukrep neposredno ali celo posredno zadeva. Ker pa niti iz pritožbene obrazložitve ne izhaja, da vrednost nepremičnin znatno presega vrednost koristi, ki naj bi bila s kaznivim dejanjem pridobljena, in ker je začasna prepoved razpolaganja iz točke II izreka sklepa omejena le na dva transakcijska računa obdolžene pravne osebe in ne še na morebitne druge ali nove račune, po sodišču prve stopnje preizkušeno začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi ni čezmerno ter je bilo zato utemeljeno podaljšano.

10. Zastopnica obdolžene pravne osebe uveljavljanih bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ni opredelila, po pritožbeni obrazložitvi pa je zaznati, da ima v mislih bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ter iz 11. točke prvega odstavka tega člena ZKP. Pravi namreč, da je bil dodeljeni rok za seznanitev s predlogom okrožnega državnega tožilca za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi prekratek ter da sodišče prve stopnje glede tega v sklepu ni posredovalo nobenih razlogov. Zadnje je, čeprav sploh ne gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP naravnost zmotno, saj se razlogi o tem nahajajo v 8. točki obrazložitve sklepa, v kateri je hkrati pravilno ugotovljeno, da je bilo časa za seznanitev z navedenim predlogom dovolj in dejansko še več od primernega roka iz prvega odstavka 502. člena ZKP. Uveljavljani bistveni kršitvi določb kazenskega postopka tako v nobenem primeru nista podani, če je že prezreti, da pritožnica v zvezi s prvo kršitvijo niti dejanskega ali vsaj potencialnega vpliva na pravilnost in zakonitost sklepa iz drugega odstavka 371. člena ZKP ni obrazložila.

11. Glede vsebinskih pogojev za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je pritožbena obrazložitev, enako kot v obdolženčevem primeru, skoraj identična pritožbeni obrazložitvi obdolženčevih zagovornikov oziroma, da je tej v nebistvenih delih zgolj prirejena. Soočeno je bilo torej s predmetom, ki ga je dejansko enkrat že preizkusilo, in ki ugotovitev v tej zvezi, brez novih okoliščin ali vsebinsko drugačne pritožbene obrazložitve ne more spremeniti.

12. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče o pritožbi zagovornikov obdolženega D. S., samega obdolženca in zastopnice obdolžene pravne osebe D. M. d.o.o. odločilo tako kot izhaja izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

13. Če bo za obdolženega in obdolženo pravno osebo nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o podaljšanju začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi po tarifni številki 74013 v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka Zakona o sodnih taksah odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.

Datum zadnje spremembe:

19.06.2018

Podobni dokumenti:

• VSK sodba in sklep Cp 293/99
• VSC sodba Cp 14/2011
• sodba U 1554/2007