VSM Sklep I Ip 276/2018

Jedro

Pravica stranke do izjave vključuje tudi pravico, da sodeluje v dokaznem postopku, in da se izjavi o rezultatih dokazovanja. Sodišče mora strankam omogočiti, da se seznanijo s cenitvijo cenilca in glede te opredelijo. ZIZ res podrobneje ne ureja postopka v zvezi s cenitvijo cenilca, zato je potrebno v skladu z določbo 15. člena ZIZ kot subsidirane uporabiti določbe ZPP o izvedencih. Ker ZIZ ne predpisuje naroka, na katerem bi cenilec podal cenitev in na katerem bi stranka po podaji cenitve lahko podala pripombe, pač pa izvršilno sodišče ugotovi vrednost nepremičnin izven naroka na podlagi pisne cenitve cenilca, je stranki potrebno omogočiti, da se seznani s cenitvijo in poda pred izdajo sklepa pripombe pisno v postavljenem roku. O tej pravici jo je potrebno tudi ustrezno poučiti.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka razveljavi ter v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v III. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da druga upnica pristopi k že začeti izvršbi, vodeni pod In 259/2014, in sicer glede nepremičnin parc. št. *105, 332, 333, 334, 335/1 in 335/2 vse k.o. 367-G., last dolžnika do celote (I. točka izreka). Hkrati je ugotovilo, da znaša vrednost predmetnih nepremičnin 89.130,00 EUR (II. točka izreka) in da je dolžnik dolžan v 8 dneh prvi upnici povrniti stroške cenitve v znesku 471,39 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Proti temu sklepu se pritožuje dolžnik. Trdi, da cenitve ni dobil, temveč le vabilo cenilca na ogled. Izpostavi, da je isti cenilec za prvo upnico prvič ocenil isto nepremičnino na 190.000,00 EUR, sedaj pa za 100.000,00 EUR manj. S cenitvijo se zato ne more strinjati. Meni, da je očitno, da je cenilec ocenil nepremičnino po želji upnice.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Čeprav dolžnik izrecno ne graja odločitve o pristopu iz I. točke izreka in stroškovne odločitve iz III. točke izreka, temveč le ugotovljeno vrednost nepremičnin (II. točka izreka), je sodišče druge stopnje zaradi odsotnosti pritožbene izjave, v katerem delu izpodbija sklep, štelo, da dolžnik sklep izpodbija v II. in III. točki izreka, saj v tem delu ni uspel in ima za ta del pritožbeni interes (prvi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).

K I. točki izreka:

5. Pravica stranke do izjave vključuje tudi pravico, da sodeluje v dokaznem postopku, in da se izjavi o rezultatih dokazovanja. Sodišče mora strankam omogočiti, da se seznanijo s cenitvijo cenilca in glede te opredelijo. ZIZ res podrobneje ne ureja postopka v zvezi s cenitvijo cenilca, zato je potrebno v skladu z določbo 15. člena ZIZ kot subsidirane uporabiti določbe ZPP o izvedencih. 253. člen ZPP tako določa, da sodišče odloči, ali naj izvedenec da svoj izvid in mnenje samo ustno na obravnavi ali pa naj ju da tudi pisno pred obravnavo, pri čemer sodišče, če je mogoče, vroči stranki pisni izvid in mnenje pred narokom, na katerem se bosta obravnavala. Navedeno pomeni, da je v primeru, če je to mogoče, potrebno stranko predhodno seznaniti z izvidom in mnenjem, oziroma jo z izvidom in mnenjem seznaniti na samem naroku, ko sta izvid in mnenje podana in ima stranka nato tudi možnosti, da poda nanju pripombe. Ker ZIZ ne predpisuje naroka, na katerem bi cenilec podal cenitev in na katerem bi stranka po podaji cenitve lahko podala pripombe, pač pa izvršilno sodišče ugotovi vrednost nepremičnin izven naroka na podlagi pisne cenitve cenilca, je stranki potrebno omogočiti, da se seznani s cenitvijo in poda pred izdajo sklepa pripombe pisno v postavljenem roku. O tej pravici jo je potrebno tudi ustrezno poučiti.

6. V obravnavani zadevi je sodišče dolžniku vročilo cenilno poročilo šele po izdaji izpodbijanega sklepa, s katerim je ugotovilo vrednost nepremičnin. Z opustitvijo vročitve je storilo v pritožbi očitano bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Zaključek o vrednosti nepremičnin, sprejet v izpodbijanem sklepu, je namreč oprlo na cenilno poročilo. S tem, ko cenilno poročilo ni vročilo dolžniku, je le temu odvzelo možnost, da se do cenitve opredeli pred izdajo izpodbijane odločitve.

7. V posledici ugotovljene kršitve je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani del sklepa razveljavilo ter v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Sodišče prve stopnje je po izdaji sklepa dolžnika že seznanilo s cenitvijo in je opustitev vročitve s tem odpravljena. Prav tako je dolžnik v nadaljevanju že podal pripombe. Te bodo predmet ocene sodišča prve stopnje, in sicer, ali so le te povzročile dvom o popolnosti in pravilnosti cenitve in ali bo potrebno cenilca pozvati, da pojasni, kako je prišel do po dolžniku zatrjevane enormne razlike ocene vrednosti nepremičnin. V kolikor bo cenilcu odrejeno, da odgovori na pripombe dolžnika, bo sodišče nato z odgovorom seznanilo stranke z možnostjo podaje pripomb v postavljenem roku, za tem pa v zadevi ponovno odločilo po določbi drugega odstavka 178. člena ZIZ. Pri tem se bo moralo opredeliti tudi do predloga druge upnice z dne 12. 1. 2018.

9. Sodišče druge stopnje je sklep razveljavilo z napotki sodišču prve stopnje, da dopolni postopek. Glede na naravo in okoliščine postopka je ocenilo, da dopolnitev opravljena v skladu z zgornjimi napotki v bistvenem ne bo podaljšala postopka kot v primeru, če bi dopolnitev opravilo sodišče druge stopnje. Sprejeta odločitev zato ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Prav tako bi odločitev sprejeta pred sodiščem druge stopnje v primeru, da bi dopolnjeno dejansko stanje predstavljalo podlago za sprejem odločitve, strankam odvzelo pravico do pritožbe. S tem bi bila kršena temeljna ustavna pravica (14. člen Ustave Republike Slovenije).

K II. točki izreka:

10. Eno izmed izvršilnih dejanj v postopku nepremičninske izvršbe je ugotovitev vrednosti nepremičnine (167. in 179. člen ZIZ). Sodišče ugotovi vrednost nepremičnine na podlagi cenitve sodnega cenilca (drugi odstavek 178. člena ZIZ). Angažiranje sodnega cenilca v postopku je tako obvezno, stroške nastale s cenitvijo pa plača najprej upnik (prvi odstavek 38. člena ZIZ). Na njegovo zahtevo mu jih mora povrniti dolžnik, če gre za stroške potrebne za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ).

11. Glede na dovoljeno izvršbo na nepremičnine je sodišče prve stopnje skladno z zgoraj citiranimi določili odredilo cenitev nepremičnin sodnemu cenilcu za nepremičnine in gradbeništvo ter izvedencu za nizke gradnje Samu Izlakarju (sklep z dne 19. 1. 2016). Ta je odrejeno cenitev opravil (marec 2016) in prvostopenjsko sodišče mu je s sklepom z dne 1. 8. 2016 odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške cenitve. Po prvem odstavku 249. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in 39. členom Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 88/2010, 1/2012, 35/2013, 50/2015) ima namreč cenilec pravico do nagrade za svoje delo in pravico do povrnitve stroškov v zvezi z delom. Stroški, do povrnitve katerih je cenilec upravičen, so določeni v 40. členu Pravilnika, kriteriji za vrednotenje nagrade pa v tarifi za vrednotenje cenilskega dela (šesto poglavje Pravilnika). Z navedenim sklepom so bili cenilcu priznani stroški in nagrada v višini 471,39 EUR. Ta sklep je bil dolžniku vročen 18. 11. 2017 in dolžnik zoper le tega ni podal pritožbe ter je sklep postal pravnomočen 25. 11. 2017. Kot tak ne more biti več predmet preizkusa glede višine priznane nagrade cenilcu. Ker je prva upnica, ki je založila stroške za cenilca (prvi odstavek 38. člena ZIZ) podala zahtevek za povrnitev le teh, je sodišče prve stopnje z izpodbijano odločitvijo dolžniku utemeljeno naložilo plačilo teh stroškov.

12. Prva upnica je namreč zahtevek za povrnitev stroškov, ki so bili cenilcu priznani s sklepom 1. 8. 2016, priglasila 23. 8. 2016, kar je glede na določbo osmega odstavka 38. člena ZIZ pravočasno. Po citirani določbi je potrebno priglasiti stroške takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, najkasneje pa v 30. dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oziroma zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala, sicer se stroški ne priznajo. Prav tako so bili ti stroški za postopek nepremičninske izvršbe potrebni, saj določba drugega odstavka 178. člena ZIZ sodišču nalaga, da ugotovi vrednost nepremičnine na podlagi cenitve sodnega cenilca. Angažiranje sodnega cenilca je tako v postopku obligatorno, temu pa na podlagi 249. člena ZPP in 39. člena Pravilnika pripada nagrada za delo in stroški v zvezi z delom. Ker je prva upnica zahtevala povrnitev stroškov cenilca, kateremu so bili priznani s sklepom 1. 8. 2016, jih je sodišče prve stopnje utemeljeno naložilo v plačilo dolžniku na podlagi petega odstavka 38. člena ZIZ.

13. Po pojasnjenem, ko tudi uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) ni pokazal kršitev, je sodišče druge stopnje pritožbo dolžnika v tem delu zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v III. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi 15. členom ZIZ).

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih dolžnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

PRAVNI POUK:

Zoper I. točko sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v osmih dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v delu, v katerem je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni.

Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena.

Če je pritožba vložena po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

Datum zadnje spremembe:

15.06.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Ip 262/2022
• VSM Sklep I Ip 127/2019-1
• VSC Sklep I Ip 378/2020