VSM Sklep I Ip 49/2018

Jedro

Dolžnik je predlagal izvedenca finančne stroke z namenom dokazovanja, da obresti ni mogoče preizkusiti. Ker so bili na voljo dolžniku vsi podatki za preizkus pravilnosti obračuna obresti, tak dokazni predlog ni ustrezno substanciran. Dolžnik bi moral navesti, v čem konkretno je obračun napačen, kar bi šele lahko dokazoval z izvedencem. T. i. informativni dokaz ni dopusten, razen v zvezi z dejstvi, ki so zunaj sposobnosti zaznave strank, kar tukaj ni primer.

Izrek

I. Pritožba se v delu zoper prvi odstavek I. točke izreka sklepa sodišča prve stopnje zavrže.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v drugem odstavku I. točke, II. in III. točki izreka sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Dolžnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo ugovoru dolžnika glede zamudnih obresti v skupni višini 2.674,16 EUR (prvi odstavek I. točke izreka), v ostalem ugovor zavrnilo (drugi odstavek I. točke izreka), odločilo, da mora dolžnik povrniti upnikove izvršilne stroške v višini 327,72 EUR z zamudnimi obrestmi (II. točka izreka) in, da dolžnik krije sam svoje ugovorne stroške (III. točka izreka).

2. Dolžnik v pravočasni pritožbi uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da iz seznama izvršilnih naslovov ne izhajajo izvršilni naslovi, saj sklep o stroških in obračuni prispevkov za socialno varnost to niso. Tudi ni mogoče preizkusiti obračuna obresti, ker ni izkazane zapadlosti. Neutemeljeno je bil zavrnjen predlog s postavitvijo izvedenca finančne stroke. Ne strinja se s stroškovno odločitvijo, ker se ni pravilno upošteval njegov delni uspeh v ugovornem postopku. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik ni podal odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je v delu zoper prvi odstavek I. točke izreka sklepa nedovoljena, v ostalem je neutemeljena.

5. Dolžnik izpodbija odločitev v prvem odstavku I. točke izreka, ki mu je v korist, za kar nima pravnega interesa. V tem delu je pritožba nedovoljena, zato jo mora sodišče druge stopnje zavreči, ne da bi se spustilo v njeno vsebinsko presojo (četrti odstavek 343. člena in 352. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).

6. Sodišče druge stopnje pritrjuje pravilnim razlogom sodišča prve stopnje, s katerimi je utemeljilo zavrnitev ugovora in stroškovno odločitev. Razloge povzema v svojo obrazložitev in le še odgovarja na pritožbene navedbe:

7. Izvršilni naslov ni le izvršljiva sodna odločba, kot zmotno navaja dolžnik v pritožbi, ampak tudi listina, ki jo kot izvršilni naslov opredeljuje zakon (3. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ). V 2. točki drugega odstavka 145. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) je opredeljen kot izvršilni naslov tudi obračun davka. Določbe, ki se nanašajo na davek, veljajo tudi za prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevke za zaposlovanje in prispevke za starševsko varstvo, uvedene v skladu z zakonom (tretji odstavek 3. člena ZDavP-2). Tudi sklep o stroških davčnega organa je izvršilni naslov (4. točka drugega odstavka 145. člena ZDavP-2). Obresti in stroški davčnega postopka imajo enak položaj kot davki (četrti odstavek 3. člena ZDavP-2), zato se tudi na enak način izterjujejo.

8. Sodišče prve stopnje je bilo vezano na izvršilni naslov, zato se utemeljeno ni spuščalo v pravilnost vsebine izvršilnih naslovov, navedenih v seznamu izvršilnih naslovov, ki je podlaga obravnavani izvršbi (prvi odstavek 17. člena ZIZ).

9. Zamudne obresti, kot so opredeljene v seznamu izvršilnih naslovov, je mogoče preizkusiti, saj so v njem zapisani vsi podatki glede obdobja obračuna. Datum izvršljivosti je enak zapadlosti obveznosti iz obračuna davka (tretji odstavek 145. člena ZDavP-2). Obresti so zneskovno opredeljene na dan izdaje seznama, nadalje pa tečejo do plačila. Glede višine obrestne mere je v seznamu ta opisno opredeljena na način, da je uporabljeno sklicevanje na vsakokratno obrestno mero iz izrecno navedenih materialnih predpisov.

10. Dolžnik je predlagal izvedenca finančne stroke z namenom dokazovanja, da obresti ni mogoče preizkusiti. Ker so bili na voljo dolžniku vsi podatki za preizkus pravilnosti obračuna obresti, tak dokazni predlog ni ustrezno substanciran. Dolžnik bi moral navesti, v čem konkretno je obračun napačen, kar bi šele lahko dokazoval z izvedencem. T. i. informativni dokaz ni dopusten, razen v zvezi z dejstvi, ki so zunaj sposobnosti zaznave strank, kar tukaj ni primer.

11. Tudi preizkus stroškovne odločitve ni pokazal kršitev. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo dolžnikov uspeh v postopku kot zanemarljiv, saj se je ta nanašal le na del stranske terjatve obresti.

12. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje, ko tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbo v ostalem zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, kot izhaja iz izreka (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Dolžnik, ki ni uspel s pritožbo, krije sam svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

Datum zadnje spremembe:

12.04.2018

Podobni dokumenti:

• VSK sodba Cp 57/93
• VSL sodba I Cpg 1066/2013
• VSM Sklep I Ip 509/2019