VSM Sklep I Ip 63/2018

Jedro

Ne glede na to, da je po materialnem pravu dolžan dolžnik, ki zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, plačati poleg glavnice tudi zamudne obresti in so torej te res objektivna posledica zamude, s čimer upnik utemeljuje svojo pritožbo, upnik v izvršilnem postopku ne more zahtevati prisilne izterjave obresti, če za kaj takšnega nima podlage v izvršilnem naslovu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v delu I. točke izreka - v odločitvi o zavrnitvi predloga za izvršbo za zakonske zamudne obresti od glavnice, potrdi.

Obrazložitev

1. S sklepom o izvršbi, citiranim v uvodu, je sodišče prve stopnje upnikov predlog za izvršbo v delu, v katerem upnik zahteva zakonske zamudne obresti od glavnice ter v delu, kjer zahteva izvršbo na denarna sredstva dolžnice pri organizacijah za plačilni promet, zavrnilo (I. točka izreka), v preostalem delu pa je predlogu ugodilo in izvršbo dovolilo (II. točka izreka). Za izvršitelja je določilo B.M. (III. točka izreka) ter hkrati dolžnici naložilo, da upniku v 8 dneh povrne nadaljnje izvršilne stroške v znesku 55,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2. Upnik v pravočasni pritožbi izpodbija zavrnilni del - točko I izreka sklepa o izvršbi, in sicer odločitev, da se predlog za izvršbo za plačilo zakonskih zamudnih obresti od glavnice, to je od zneska 8.837,01 EUR, od 18. 11. 2016 dalje do plačila zavrne. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava iz 2. in 3. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Ne strinja se z utemeljitvijo prvostopenjskega sodišča, da predlogu za izvršbo ni sledilo, ker upnik nima izvršilnega naslova, na podlagi katerega bi lahko zahteval izvršbo, saj dolžniku v izvršilnem naslovu ni naloženo tudi plačilo zakonskih zamudnih obresti. Mnenja je, da je sodišče glede upravičenosti zahtevati zakonske zamudne obresti zmotno ugotovilo, da je potreben izrecen zapis zakonskih zamudnih obresti v izvršilnem naslovu. Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) v prvem odstavku 378. člena jasno določa, da če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, poleg glavnice dolguje še zamudne obresti. V navedenem primeru je to izpolnjeno, saj dolžnica v roku dveh let ni plačala upniku glavnice. Upnik je zato upravičen še do zakonskih zamudnih obresti. Na podlagi določbe 378. člena OZ, torej neposredno na podlagi zakona, je upnik upravičen do zakonskih zamudnih obresti od 18. 11. 2016 dalje ne glede na to, da niso izrecno zapisane v izvršilnem naslovu. Predlaga razveljavitev izpodbijanega dela sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (prvi odstavek 17. člena ZIZ), ki ga med drugim v skladu s 1. točko drugega odstavka 17. člena ZIZ predstavlja tudi izvršljiva sodna odločba. V predmetni zadevi je to kazenska sodba Okrajnega sodišča v Mariboru III K 94330/2010 z dne 17. 11. 2014, s katero je dolžnici naloženo, da upniku plača znesek 8.837,01 EUR.

5. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo zahtevek upnika za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od glavnice. Na podlagi 17. člena ZIZ sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova v obsegu, kot je dolžnikova obveznost navedena v samem izvršilnem naslovu (načelo stroge formalne legalitete). Obveznost naložena s sklepom o izvršbi mora biti identična z obveznostjo iz izvršilnega naslova. V konkretni zadevi v kazenski sodbi ni navedeno, da je dolžnica dolžna v primeru zamude plačila glavnice 8.837,01 EUR plačati še zakonske zamudne obresti od glavnice. Ne glede na to, da je po materialnem pravu dolžan dolžnik, ki zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, plačati poleg glavnice tudi zamudne obresti in so torej te res objektivna posledica zamude, s čimer upnik utemeljuje svojo pritožbo, upnik v izvršilnem postopku ne more zahtevati prisilne izterjave obresti, če za kaj takšnega nima podlage v izvršilnem naslovu. V vsakem primeru mora namreč biti terjatev za zakonske zamudne obresti ugotovljena tudi v izvršilnem naslovu in zgolj datum zapadlosti¹ terjatve v dokončno plačilo še ne pomeni, da upniku v postopku izvršbe pripadajo tudi zamudne obresti, če v izvršilnem naslovu niso določene.²

6. Povedano drugače, nobenega dvoma ni o tem, da je upnik upravičen do zakonskih zamudnih obresti od glavnice, ki je zapadla v plačilo in je neplačana. Dolžnost plačevanja zakonskih zamudnih obresti je zakonska posledica dolžnikove zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti (prvi odstavek 378. člena OZ). Vendar pa zakonska določba sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče dovoliti in voditi izvršbo tudi za zakonske zamudne obresti, kolikor sodba ne zajema tudi teh. Določba prvega odstavka 378. člena OZ bi bila torej za izvršilno sodišče upoštevna, če bi bila upoštevana že v izvršilnem naslovu. Izvršilni naslov za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od nepravočasno plačane glavnice bo moral upnik izposlovati posebej v pravdnem postopku. Odločanje izvršilnega sodišča o dolžnosti plačevanja zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti glavnice do plačila bi namreč predstavljajo odločanje o materialnopravni obveznosti dolžnika, kar v primeru izvršbe na podlagi izvršilnega naslova ni v pristojnosti izvršilnega sodišča. O tem, kaj je dolžnik dolžan plačati upniku, je že pravnomočno odločeno v izvršilnem naslovu.

7. Glede na to, da iz izvršilnega naslova ne izhaja, da bi morala dolžnica v primeru zamude plačati zakonske zamudne obresti, sodišče pa je v celoti vezano na izvršilni naslov, sodišče prve stopnje izvršbe utemeljeno ni dovolilo za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti glavnice do plačila.

8. Na podlagi navedenega je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev je sprejelo potem, ko tudi uradni preizkus ni pokazal kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Odločitev o pritožbenih stroških ni bila sprejeta, ker jih upnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------
¹ Zgolj dejstvo, da je v izvršilnem naslovu določen rok za izpolnitev, še ni podlaga za izvršbo zakonskih zamudnih obresti od zamude dalje (prim. prvi odstavek 378. člena OZ).
² Zakon o izvršilnem postopku (ZIP), veljaven do 13. 4. 2000, je izrecno priznaval pravico do zamudnih obresti, ki niso bile določene v izvršilnem naslovu. ZIZ opisane izjeme od načela stroge legalitete ne predpisuje.

Datum zadnje spremembe:

09.04.2018

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 142/2016
• VSM Sodba I Cpg 175/2021
• VSL Sklep I Ip 1397/2017