<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSM Sklep I Ip 1011/2017

Sodišče:Višje sodišče v Mariboru
Oddelek:Izvršilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSMB:2018:I.IP.1011.2017
Evidenčna številka:VSM00009284
Datum odločbe:27.02.2018
Senat, sodnik posameznik:mag. Karolina Peserl
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
Institut:smrt dolžnika - ustavitev izvršilnega postopka - uvedba zapuščinskega postopka - prehod premoženja na dediče

Jedro

V konkretnem primeru, ko obstaja premoženje zapustnika, je procesna legitimacija na pasivni strani podana, saj so dediči vstopili v procesni položaj dolžnika. Ker obstaja nepremičninsko premoženje zapustnika, obstajajo tudi dediči. Tako kot je nanje ipso facto v trenutku smrti zapustnika prešla dediščina, je nanje prešel tudi zapustnikov dolg in pasivna legitimacija - procesna legitimacija (142. člen ZD).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izvršilni postopek I 1351/1999 ustavilo. Odločitev je utemeljilo z obrazložitvijo, da je dolžnik zaradi smrti prenehal obstajati, po njem pa tudi niso bili razglašeni dediči. Ta procesna pomanjkljivost, ki je tudi ni mogoče odpraviti, onemogoča nadaljnji postopek. Odločitev je oprlo na peti odstavek 81. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Pojasnilo je še, da upnik na poziv sodišča ni podal predloga za nadaljevanje postopka oziroma predložil dokaza, da je obveznost prešla na novega dolžnika.

2. Proti temu sklepu se upnica pravočasno pritožuje iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in posledično zmotne uporabe materialnega prava. Izpostavi, da je na poziv sodišča odgovorila, da se zapuščinski postopek po pokojnem dolžniku še ni začel, in da dediči, na katere bo terjatev prešla, še niso znani. Sodišče je kljub temu ustavilo postopek. Sklepanje sodišča, da iz razloga, ker zapuščinski postopek niti ni bil uveden in niso bili razglašeni dediči, ni dedičev, je napačno oziroma preuranjeno. Opozori na določbi 164. in 179. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), po katerih se zapuščinski postopek uvede po uradni dolžnosti, brž ko sodišče izve, da je kdo umrl, in obveznost matičarja, da v 30 dneh po vpisu smrti v matično knjigo umrlih pošlje smrtovnico zapuščinskemu sodišču. Iz upnici nepoznanega razloga to doslej očitno še ni bilo storjeno. Upnica je ugotovila, da je dolžnik solastnik več nepremičnin v Republiki Sloveniji in se bo zapuščinski postopek zagotovo moral opraviti. Poudari, da ZPP ne določa eksplicitne časovne omejitve prekinitve postopka. Citira določbo 208. člena ZPP o nadaljevanju postopka. Meni, da bi sodišče moralo počakati, da se zapuščinski postopek konča in pozvati dediče, da prevzamejo prekinjeni postopek. Upnica je sodišče pravočasno obvestila, da se zapuščinski postopek še ni začel in zato še ni mogla posredovati podatka o tem, na koga je po smrti dolžnika prešla terjatev. V pravni teoriji je usklajeno stališče, da mora biti prehod obveznosti na dediče izkazan s sklepom o dedovanju. Ker upnica z njim še ni razpolagala, vsebinsko sodišču ni mogla odgovoriti. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in zadevo vrne v ponovno odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka (80. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Smrt stranke med postopkom ne povzroči neodpravljive pomanjkljivosti procesne predpostavke biti stranka v postopku. S trenutkom smrti pravnega prednika njegovi dediči že po samem zakonu vstopijo v vse materialne in procesne pravice ter obveznosti svojega pravnega prednika, s tem pa tudi v njegov procesni položaj.

5. V celoti je pritrditi sodišču prve stopnje, da neoprava zapuščinske obravnave in neizdaja sklepa o dedovanju predstavlja oviro za nadaljevanje postopka. Čeprav sicer s trenutkom smrti pravnega prednika njegovi dediči že po samem zakonu vstopijo v vse materialne in procesne pravice in obveznosti (132. člen ZD), torej tudi v procesni položaj pravnega prednika, to velja le za primer procesne legitimacije, ne pa za stvarnopravno legitimacijo,1 in ne pomeni spremembe stranke postopka v materialnopravnem razmerju. Kdo je dokončni dedič je namreč ugotovljeno šele s sklepom o dedovanju. Šele z njim je jasno, kdo je pasivno legitimiran in na katero osebo je v trenutku zapustnikove smrti prešlo premoženje. Le dokončni dedič vstopi v pravice in obveznosti zapustnika, in sicer z učinkom za nazaj.

6. V obravnavanem primeru je nesporno, da zapuščinski postopek ni bil uveden in ni bil izdan sklep o dedovanju. Do stvarnopravne legitimacije torej ni prišlo, zato ni pogojev za nadaljevanje postopka. Vendar glede na s strani upnika nesporno izkazano nepremičninsko premoženje dolžnika in zgoraj citirano določilo 132. člen ZD tudi ni pogojev za ustavitev postopka. Premoženje, ki ga je imel zapustnik ob smrti, je namreč v trenutku njegove smrti prešlo na dediče. V našem pravnem redu ni sistema t.i. "ležeče zapuščine", za katero je značilno, da dedič pridobi dediščino tedaj, ko izrecno izjavi, da dediščino sprejema (obstoj mora biti dedičem znan).

7. V konkretnem primeru, ko obstaja premoženje zapustnika, je procesna legitimacija na pasivni strani podana, saj so dediči vstopili v procesni položaj dolžnika. Ker obstaja nepremičninsko premoženje zapustnika, obstajajo tudi dediči. Tako kot je nanje ipso facto v trenutku smrti zapustnika prešla dediščina, je nanje prešel tudi zapustnikov dolg in pasivna legitimacija - procesna legitimacija (142. člen ZD).

8. Izpodbijani sklep je iz navedenih razlogov preuranjen. Sodišče druge stopnje je pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker je zapustnik zapustil nepremično premoženje in bo zapuščinsko sodišče moralo opraviti zapuščinsko obravnavo (203. člen ZD), bo sodišče v nadaljevanju postopka pristojno zapuščinsko sodišče pozvalo, da postopa v skladu s 164. členom ZD in po končanem zapuščinskem postopku odločilo o nadaljevanju predmetnega izvršilnega postopka.

9. V posledici zmotne uporabe materialnega prava je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je sklep razveljavilo z napotki sodišču prve stopnje, da dopolni postopek (prvi odstavek 355. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih upnica ni priglasila (prvi odstavek 163. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------
1 Odločba VS RS II Ips 303/2008.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 81, 81, 81/5, 208
Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 132, 142, 164, 203

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
09.04.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE2OTg1