VSM Sklep I Ip 988/2017

Jedro

Listina pridobi lastnost izvršljivosti in s tem postane izvršilni naslov z izpolnitvijo določenih pogojev, ki se razlikujejo glede na vrsto listine, kot npr. sodne odločbe s pravnomočnostjo in potekom paricijskega roka, upravne odločbe z dokončnostjo in potekom paricijskega roka, poravnave s pravnomočnostjo in zapadlostjo terjatve, izvršljiv notarski zapis s soglasjem dolžnika z neposredno izvršljivostjo in zapadlostjo terjatve. V obravnavanem primeru zakon sam listini - odločbi disciplinskega organa upnika, daje lastnost izvršljivosti (tretji odstavek 65. člena ZOdv).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je predlog za izvršbo zavrnilo. Odločitev je utemeljilo z obrazložitvijo, da odločbi disciplinskega organa Odvetniške zbornice Slovenije (v nadaljevanju OZS), na podlagi katere upnik prisilno izterjuje denarno terjatev zoper dolžnika, ni mogoče priznati lastnosti izvršilnega naslova.

2. Proti temu sklepu upnik vlaga pravočasno pritožbo, v kateri uveljavlja pritožbeni razlog napačne uporabe materialnega prava iz 3. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in predlaga, da sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni ali razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek. Mnenja je, da mu je potrebno nuditi pravno varstvo v izvršilnem postopku, da bi lahko udejanjil svojo pravico do sodnega varstva. Pri tem se sklicuje na odločbe višjih sodišč, v katerih je sodišče izvršbo dovolilo. Izpostavi, da pravnomočne disciplinske odločbe ni več mogoče izpodbijati ne v upravnem, ne v pravdnem postopku. Ker disciplinski kršitelj svoje obveznosti ni prostovoljno izpolnil v postavljenem roku, upnik nima več druge možnosti kot prisilno uveljavljati izvršitev v disciplinski odločbi izrečene denarne kazni in povprečnine v sodnem postopku. V nasprotnem sta upniku kršeni ustavna pravica do učinkovitega sodnega varstva (23. člen Ustave RS) ter do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS). Drugačno ureditev pravne narave disciplinske odločbe po 172. členu Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1), na katero opozarja prvostopenjsko sodišče samo, bi moralo sodišče presojati v luči navedenih ustavnih pravic in zaključiti, da zakonodajalec sorazmerno enake primere obravnava neenako. Sodišče bi lahko oziroma moralo določbo Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv), ki ob uporabi zgolj ozke jezikovne razlage pripelje do onemogočanja uveljavljanja pravice do sodnega varstva, razlagati z uporabo namenske razlage ter tako preprečiti posledice takšne določbe zakona. Opozarja, da je jezikovna razlaga praviloma res temeljni razlagalni argument, vendar njen smisel ni v njeni dobesednosti oziroma njenem mehaničnem razumevanju, pač pa ta razlaga pomeni zgolj izhodišče in jezikovni okvir, ki ga pomensko določajo in soopredeljujejo ostale uveljavljene metode razlage. Upnik je mnenja, da je bila pravna volja in namen zakonodajalca omogočiti izvrševanje disciplinskih odločb organov upnika v sodnem postopku, še posebej ob upoštevanju vloge odvetništva kot celote v pravosodnem sistemu. V kolikor bi izpodbijani sklep ostal v veljavi, bi se izvotlil sam namen disciplinskega ukrepa denarne kazni ter disciplinskega postopka. Celoten disciplinski postopek se izniči, prav tako se znižuje zaupanje državljanov v pravno državo ter pravosodje, katerega del je tudi odvetništvo. Kot tako prispeva k njegovemu ugledu in zaupanju državljanov tudi z učinkovitim disciplinskim postopkom še toliko bolj, ker se veliko disciplinskih kršitev nanaša prav na razmerje med odvetnikom in njegovo stranko. Ker glede na določbo tretjega odstavka 65. člena ZOdv izrečene denarne kazni ni mogoče prisilno izvršiti v sodnem postopku, kot meni prvostopenjsko sodišče, so prizadevanja upnika za zakonito delovanje odvetnika brez učinka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče opravlja prisilno izvršitev terjatev na podlagi izvršilnih naslovov in verodostojnih listin (prvi odstavek 1. člena ZIZ). Kaj so izvršilni naslovi, določa drugi odstavek 17. člena ZIZ, kaj so verodostojne listine pa drugi odstavek 23. člena ZIZ. Po drugem odstavku 17. člena ZIZ so izvršilni naslovi izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava (1. točka citirane določbe), izvršljiv notarski zapis (2. točka citirane določbe) in druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov (3. točka citirane določbe). Glede na jezikovno razlago 3. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ mora biti lastnost izvršilnega naslova za sodno izvršbo eksplicitno določena.¹

5. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, k čemur pritožnik pritrjuje, ZOdv zakonskega določila, ki izrecno daje odločbi disciplinskega organa upnika lastnost izvršilnega naslova, nima. Tretji odstavek 65. člena ZOdv določa le, da so odločbe disciplinskega organa OZS izvršljive.

6. Četudi ZOdv ne vsebuje izrecne določbe, da je odločba disciplinskega organa OZS izvršilni naslov, sodišče druge stopnje meni, da je stališče sodišča prve stopnje, da odločba disciplinskega organa OZS ni podlaga za dovolitev izvršbe, zmotno.² Razlogi so naslednji:

7. Izvršilni naslov je kvalificirana javna listina, na podlagi katere je mogoče zahtevati prisilno izvršitev terjatve, ki je v njej ugotovljena (prvi odstavek 17. člena ZIZ). Prisilno izvršitev terjatve ugotovljene v listini omogoča lastnost listine, to je njena izvršljivost. Terjatev je namreč izvršljiva šele, če je ugotovljena v listini, ki je že izpolnila vse pogoje za lastnost izvršilnega naslova (pravnomočnost oziroma neposredno izvršljivost, potek paricijskega roka oziroma zapadlost).³

8. Listina pridobi lastnost izvršljivosti in s tem postane izvršilni naslov z izpolnitvijo določenih pogojev, ki se razlikujejo glede na vrsto listine,⁴ kot npr. sodne odločbe s pravnomočnostjo in potekom paricijskega roka, upravne odločbe z dokončnostjo in potekom paricijskega roka, poravnave s pravnomočnostjo in zapadlostjo terjatve, izvršljiv notarski zapis s soglasjem dolžnika z neposredno izvršljivostjo in zapadlostjo terjatve.

9. V obravnavanem primeru zakon sam listini - odločbi disciplinskega organa upnika, daje lastnost izvršljivosti (tretji odstavek 65. člena ZOdv). To pomeni, da je odločitev o obstoju terjatve ugotovljene v listini pravnomočna in da je potekel rok za prostovoljno izpolnitev, kar omogoča prisilno izvršitev terjatve, ki je v njej ugotovljena.⁵

10. Drži, da zakonska dikcija 3. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ zahteva, da mora biti lastnost izvršilnega naslova za sodno izvršbo v zakonu izrecno določena in da ZOdv, kot tudi drug zakon, za odločbe disciplinskega organa upnika tega ne določa. Vendar je poleg zgoraj navedenih argumentov stališču, da je izvršba na podlagi odločbe disciplinskih organov OZS dovoljena, slediti tudi pritožbi, da je pri razlagi določbe tretjega odstavka 65. člena ZOdv uporabiti ne le jezikovno razlago in da je potrebno upniku nuditi pravno varstvo v sodnem izvršilnem postopku. V zakonu podeljena izvršljivost odločbe disciplinskega organa OZS (pravnomočnost odločbe, potek paricijskega roka) nedvomno izkazuje namen zakonodajalca omogočiti izvrševanje disciplinskih odločb organov upnika, s katerimi sankcionira svoje člane v primeru disciplinskih kršitev proti državljanom, torej izvrševanje v izvršljivi odločbi (listini) ugotovljene terjatve, ki že izpolnjuje vse pogoje za lastnost izvršilnega naslova. Soglašati je zato s pritožbo, da v kolikor sodišče izvršbe ne bi dovolilo, bi bila prizadevanja upnika za zakonito delovanje odvetnikov brez učinka in bi se izvotlil sam namen disciplinskega ukrepa denarne kazni ter izničil celoten disciplinski postopek. Hkrati se bi tudi zmanjšalo zaupanje državljanov v pravno državo ter pravosodje, katerega del je odvetništvo.

11. Ob teh razlogih in že razrešenem vprašanju glede narave odločbe disciplinskega organa OZS,⁶ da ta nima značaja upravnega akta in da odločanje o izvršitvi denarne kazni kot disciplinskem ukrepu OZS ne sodi v upravno pristojnost, prav tako se denarna kazen ne more izterjati v davčnem postopku,⁷ saj je ta namenjen izterjavi denarnih terjatev, ki pripadajo proračunu, je določbo tretjega odstavka 65. člena ZIZ razlagati, da odločba disciplinskega organa OZS predstavlja izvršilni naslov po 17. členu ZIZ.

12. Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Za dovolitev izvršbe je namreč stvarno pristojno sodišče prve stopnje (5. člen ZIZ). Zoper dovolitev izvršbe pa ima dolžnik pravno sredstvo, o katerem odloča sodišče prve stopnje (nedevolutivnost ugovora).

13. Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, po katerem sodišče v primeru, da razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo.

-------------------------------
¹ Primer izrecnega zakonskega določila, ki daje posamezni odločbi lastnost izvršilnega naslova je npr. določilo prvega odstavka 818. člena Pomorskega zakonika, tretjega odstavka 172. člena Zakona o delovnih razmerjih, drugega odstavka 38.c člena ZIZ, šestega odstavka 120.i člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, drugega odstavka 145. člena Zakona o davčnem postopku.
² Sodna praksa višjih sodišč je glede tega vprašanja neenotna. Višje sodišče v Ljubljani v sklepih I Ip 2242/2012, II Ip 4416/2014, I Ip 4513/2015 in Višje sodišče v Celju v zadevi Cp 2116/2004 ni dovolilo izvršbe, medtem ko je Višje sodišče v Ljubljani v sklepu I Ip 3723/2012 in Višje sodišče v Celju v sklepih I Ip 982/2007 in I Ip 85/2016 dovolilo izvršbo. Na slednji sklep, ki ni javno objavljen, se sklicuje tudi pritožba.
³ Rijavec, V.: Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana 2003, stran 102.
⁴ Rijavec, V.: Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana 2003, stran 106.
⁵ Dolžnik odločbe ne more več izpodbijati ne v upravnem, ne v pravdnem postopku, saj izvršljivost pomeni, da spora med osebami, na katere odločba glasi, več ni. Primera sodne prakse: Višje sodišče v Ljubljani, sklep I Cp 1564/2005 in I Cp 217/2008.
⁶ Odločbe VSRS I Up 37/2003, I Up 1045/2003, I Up 462/2012, I Up 203/2015.
⁷ Davčni postopek ni namenjen izterjavi terjatev, ki gredo drugim subjektom. Sredstva od plačanih denarnih kazni so namenjena za strokovno izpopolnjevanje odvetnikov in odvetniških kandidatov (65. člen ZOdv v zvezi s tretjim odstavkom 80. člena Statuta OZS).

Datum zadnje spremembe:

09.04.2018

Podobni dokumenti:

• VSK sklep Cp 179/93
• VSC sklep Cp 2116/2004
• VSL sklep III Cpg 129/2005