VSM Sklep I Ip 57/2018

Jedro

Upnik je tisti, ki sprejme odločitev, ali bo predlagal neposredno uresničitev terjatve iz izvršilnega naslova s prisilnimi sredstvi (izvršbo) ali bo predlagal ustanovitev zastavne pravice, ne da bi hkrati predlagal tudi prodajo predmeta izvršbe (zavarovanje).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča potrdi.

II. Dolžnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dolžnikov ugovor in ugovor po izteku roka zoper sklep o zavarovanju Z 40/2017 z dne 10. 2. 2017 zavrnilo in odločilo, da dolžnik sam krije svoje stroške ugovornega postopka.

2. Proti temu sklepu se dolžnik pravočasno pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Uvodoma citira vsebino ugovora in ugovora po izteku roka ter povzema obrazložitev izpodbijanega sklepa, s katero je sodišče utemeljilo odločitev. Enako kot v ugovorih pojasnjuje namen začasne odredbe in predpostavke za njeno izdajo. Navaja, da je zaključek prvostopenjskega sodišča, da ima upnik pravnomočno in izvršljivo terjatev - priznane stroške v višini 93,64 EUR s pripadki, nesporen in da je dolžnik izkazal, da je davčna obveznost nastala, ker naročniki, na primer družba F. d.o.o., dolžniku niso poravnali obveznosti. Dolžnik je lastnik do 1/4 nepremičnine, za katero je upnik predlagal izdajo začasne odredbe. Z njeno izdajo mu nastaja težko nadomestljiva škoda. Prav tako že prepoved prodaje nepremičnine za dolžnika sama po sebi ne pomeni zgolj neznatne škode. Upnik ni izkazal nevarnosti, da bo dolžnik sicer onemogočil ali precej otežil izterjavo. Navaja stališče sodne prakse v zvezi z izkazano nevarnostjo kot predpostavko začasne odredbe. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tudi za dolžnika je nesporno, da upnik ima pravnomočno in izvršljivo terjatev, priznane stroške v višini 93,64 EUR s pripadki. O predmetni terjatvi je odločilo sodišče s sklepom o zavarovanju Z 355/2016 z dne 14. 9. 2016. V njem je pod III. točko izreka sklepa dolžniku naložilo, da upniku povrne stroške za postopek zavarovanja v višini 93,64 EUR v osmih dneh od vročitve sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Sklep je postal pravnomočen in izvršljiv 23. 11. 2016 in odločitev o naloženih stroških v njem predstavlja izvršilni naslov (1. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ) ter s tem pravno podlago za izvršbo ali zavarovanje.

5. Upnik je tisti, ki sprejme odločitev, ali bo predlagal neposredno uresničitev terjatve iz izvršilnega naslova s prisilnimi sredstvi (izvršbo) ali bo predlagal ustanovitev zastavne pravice, ne da bi hkrati predlagal tudi prodajo predmeta izvršbe (zavarovanje).

6. V obravnavanem primeru upnik ni predlagal izvršbe, temveč zavarovanje terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini. Glede na nesporen obstoj pravnomočne in izvršljive terjatve v izvršilnem naslovu in dolžnikovo lastninsko pravico na nepremičnini, je prvostopenjsko sodišče upnikovemu predlogu utemeljeno ugodilo in dovolilo zavarovanje upnikove denarne terjatve z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini. Po 243. členu ZIZ¹ je edini pogoj za dovolitev predmetnega zavarovanja na dolžnikovi nepremičnini ta, da ima upnik izvršilni naslov, ki se glasi na denarno terjatev.

7. Neutemeljeno se pritožnik enako kot že v ugovoru v pritožbi protivi odločitvi s trditvami, da niso izpolnjene predpostavke za začasno odredbo. Te upnik sploh ni predlagal, zato sodišču teh predpostavk tudi ni bilo potrebno presojati. Kot že obrazloženo, je upnik predlagal zavarovanje terjatve z zastavno pravico na nepremičnini. Za dovolitev tega sredstva zavarovanja ZIZ predpisuje pogoj v 243. členu, in sicer, da ima upnik izvršilni naslov, ki glasi na denarno terjatev. Ker je upnik izkazal obstoj izvršilnega naslova za denarno terjatev, je sodišče prve stopnje predlogu upnika za zavarovanje te terjatve z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini, utemeljeno ugodilo.

8. ZIZ kot sredstva zavarovanja taksativno določa poleg zastavne pravice za zavarovanje denarne terjatve na nepremičnini (242. do 245. člen), še zastavno pravico za zavarovanje denarne terjatve na premičnini (246. do 248. člen) in poslovnem deležu (245.a do 245.c člen) ter predhodne odredbe (256. do 265. člen) in začasne odredbe (266. do 279. člen). Za vsako sredstvo predpisuje pogoje za izdajo, ki jih sodišče presoja, če upnik predlaga posamezno sredstvo zavarovanja.

9. Ker upnik ni predlagal začasne odredbe, dolžnik neutemeljeno uveljavlja, da sodišče ni presojalo oziroma pravilno presodilo predpostavke za izdajo začasne odredbe, to je verjetnost obstoja terjatve in nevarnost za izvedbo izvršbe ali neznatno škodo za dolžnika.

10. Pritožnikove trditve o neizkazanosti predpostavk za začasno odredbo so glede na dejstvo, da upnik ni predlagal izdaje začasne odredbe, brezpredmetne. Takšne so tudi pritožbene navedbe o razlogih za nastanek davčne obveznosti. V tem postopku so predmet obravnave le stroški, nastali v postopku zavarovanja in ne izvršba ali zavarovanje davčnega dolga dolžnika.

11. Iz navedenih razlogov je prvostopenjska odločitev v procesnem in materialnopravnem pogledu pravilna in zakonita, pritožba pa neutemeljena. Sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), potem ko tudi uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ni pokazal kršitev.

12. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

-------------------------------
¹ 243. člen ZIZ glasi: "Upnik ima na podlagi izvršilnega naslova, ki se glasi na denarno terjatev, pravico zahtevati njeno zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini".

Datum zadnje spremembe:

03.04.2018

Podobni dokumenti:

• VSK sklep II Ip 46/2012
• VSM sklep I Ip 156/2011
• VDSS sodba Psp 523/2009