<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSM Sklep IV Kp 27231/2015

Sodišče:Višje sodišče v Mariboru
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSMB:2018:IV.KP.27231.2015
Evidenčna številka:VSM00009677
Datum odločbe:14.03.2018
Senat, sodnik posameznik:Simona Skorpik (preds.), Boris Štampar (poroč.), Leonida Jerman
Področje:KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:denarna kazen za pričo - pravilna vročitev sodnih pisanj - vabilo na narok za glavno obravnavo - neopravičen izostanek z naroka

Jedro

Okoliščina, da se je priča dogovorila za sestanek v tujini, pri čemer ta ni bil neodložljiv, ni razlog, ki bi ga sodišče štelo za opravičeno odsotnost priče z glavne obravnave, o kateri je bila priča pravilno in pravočasno obveščena ter tudi poučena o posledicah, če se glavne obravnave ne udeleži in svoje odsotnosti ne opraviči z opravičljivim razlogom. Sicer pa pritožnik tudi ni predložil prav nobenega dokazila, s katerim bi podkrepil svoja pritožbena izvajanja v zvezi z navedenim. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je pritožnik neupravičeno izostal z glavne obravnave, na katero je bil v redu povabljen, ter mu na podlagi tretjega odstavka 309. člena ZKP pravilno izreklo denarno kazen, določeno v prvem odstavku 78. člena istega zakona.

Izrek

Pritožba priče M.Č. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Mariboru je s sklepom II K 27231/2015 z dne 26. 10. 2017 na podlagi tretjega odstavka 309. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s prvim odstavkom 78. člena ZKP, priči M.Č. izreklo denarno kazen v višini 300,00 EUR, ki jo je dolžan plačati v roku 15 dni po prejemu plačilnega naloga.

2. Proti temu sklepu se je M.Č. pravočasno pritožil. V pritožbi navaja, da mu je sodišče neutemeljeno izreklo denarno kazen zaradi njegove odsotnosti iz glavne obravnave dne 26. 10. 2017. Vabilo nanjo je prejel le 2,5 dneva pred glavno obravnavo, še istega dne poklical na sodišče in mu je bilo rečeno, da naj opravičilo pošlje po elektronski pošlji, kar je storil, na glavno obravnavo pa ni mogel pristopiti iz razloga, ker je odpotoval na Hrvaško v M., kjer je imel dogovorjen sestanek s svetovalko za "imovinsko, pravne in komunalne djelatnosti" glede reševanja problematike parkirišč za zgradbo, v kateri je 32 apartmajev in je eden od teh njegov. Kot dokaz resničnosti te svoje navedbe prilaga podpisano izjavo S.B.T., s katero je skupaj odpotoval na Hrvaško. Sicer pa ima finančne probleme in nima sredstev, da bi plačal denarno kazen. Nobenega interesa nima izogibati se glavnim obravnavam, naredil pa je vse, da je svojo odsotnost z glavne obravnave sodišču pravočasno opravičil. Predlaga pozitivno rešitev pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz podatkov kazenskega spisa, na katere se v točki 2 obrazložitve napadenega sklepa sklicuje sodišče prve stopnje, je razvidno, da je bil M.Č. kot priča vabljen na glavno obravnavo, razpisano za dne 26. 10. 2017, najprej po pošti, pri čemer vročitev ni bila opravljena, ker ni bil doma, bil pa je o poštni pošiljki obveščen v dneh 6. 9. in 7. 9. 2017 (l. št. 161). Sodnih pisanj ni dvignil niti na pošti, čeprav je zato imel 15 dni časa, vabilo za glavno obravnavo pa mu je bilo zatem vročeno po pooblaščenem vročevalcu dne 23. 10. 2017 (l. št. 1132). V tem obvestilu je bil opozorjen na posledice neopravičenega izostanka, in sicer, da v takem primeru sodišče lahko odredi, da se ga privede s silo ali ga kaznuje z denarno kaznijo in mu lahko naloži plačilo stroškov za privedbo, preložitev glavne obravnave in drugih stroškov postopka, ki jih povzroči po svoji krivdi, kakor tudi naloži plačilo sodne takse. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se glavne obravnave dne 26. 10. 2017 ni udeležil iz opravičenega vzroka, kot to sam zatrjuje tudi sedaj v pritožbi, ter je njegovo odsotnost štelo za neopravičeno. Razlogi, s katerimi je skušal opravičiti odsotnost, namreč niso taki, da bi jo opravičevali. Tudi po oceni pritožbenega sodišča bi obdolženi lahko preložil svojo pot v tujino in sestanek, na katerega se sklicuje ter navedeno opravil šele po izvršeni glavni obravnavi dne 26. 10. 2017, saj v primeru, ki ga navaja tudi v pritožbi, ni šlo za neodložljive obveznosti.

5. Vsled navedenega je odločitev sodišča prve stopnje za izrek denarne kazni, ker se ni udeležil glavne obravnave kot priča, čeprav je bil na njo pravilno vabljen, pravilna in zakonita, temelji pa na zakonskih določbah, ki jih sodišče prve stopnje navaja v točki 3 obrazložitve napadenega sklepa.

6. Pritožba ne more omajati pravilnosti prvostopnega sklepa. Okoliščina, da se je priča dogovorila za sestanek v tujini, pri čemer ta ni bil neodložljiv, ni razlog, ki bi ga sodišče štelo za opravičeno odsotnost priče z glavne obravnave, o kateri je bila priča pravilno in pravočasno obveščena ter tudi poučena o posledicah, če se glavne obravnave ne udeleži in svoje odsotnosti ne opraviči z opravičljivim razlogom. Sicer pa pritožnik tudi ni predložil prav nobenega dokazila, s katerim bi podkrepil svoja pritožbena izvajanja v zvezi z navedenim. V izjavi, ki jo je podpisala S.B.T. in jo je pritožnik priložil k pritožbi, pa slednja navaja, da sta s pritožnikom imela na Hrvaškem v apartmaju za uredit več stvari, jih konzervirat in apartma pripravit na hladnejše obdobje, ter da če tega ne bi storila, bi se naredila večja škoda, kar pa nista želela. Navaja tudi, da sta imela dogovor, da se dobita s sosednjim lastnikom apartmaja in da skupaj rešujejo problem parkirišč. S. torej ne potrjuje tega, na kar se sklicuje pritožnik, vse kar sta počela s pritožnikom v kritičnem času, pa bi lahko storila tudi prej ali kasneje. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je pritožnik neupravičeno izostal z glavne obravnave, na katero je bil v redu povabljen, ter mu na podlagi tretjega odstavka 309. člena ZKP pravilno izreklo denarno kazen, določeno v prvem odstavku 78. člena istega zakona. Odločbe o kazni pa kasneje ni preklicalo, kar bi v opravičenem primeru smelo storiti.

7. Po obrazloženem, in ker pritožnik tudi v preostalem v pritožbi ne navaja ničesar, kar bi povzročilo dvom v pravilnost napadenega sklepa, izrečena denarna kazen pa je na spodnji meji zakonsko dopustne, kot to pravilno razlaga sodišče prve stopnje (točka 4 sklepa), je pritožbeno sodišče o pritožbi priče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

8. Sklep temelji na določbi tretjega odstavka 402. člena ZKP.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 78, 78/1, 309, 309/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
30.03.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE2NjMx