VSM Sklep II Kp 21088/2016

Jedro

Določba prvega odstavka 502.c ZKP člena med drugim določa, da sodišče, preden odloči o predlogu, pošlje predlog ostalim udeležencem, da se o njem izjavijo, in jim določi primeren rok za odgovor. V vsakem posameznem primeru mora sodišče obdolžencu zagotoviti ustrezna jamstva. Med omenjena spada tudi pravica do izjave oziroma pravica do kontradiktornosti. Obdolženec mora imeti ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče glede dejanskih in pravnih vidikov obravnavane zadeve. Pri tem mu mora biti predhodno omogočeno, da se s predlogom državnega tožilca seznani, kot tudi s pridobljenim procesnim gradivom ter nato do njega zavzame stališče in tako skuša vplivati na odločitev sodišča v postopku.

V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje s tem, ko obdolžencu ni vročilo predloga, preden je o njem odločilo, zagrešilo kršitev iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ki je vplivala na zakonitost izpodbijanega sklepa. Zato je pritožbeno sodišče pritožbama ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Izrek

Pritožbama obdolženega D.S. in zagovornice obdolžene pravne osebe D.M. d.o.o. se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne v novo odločitev.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu okrožnega državnega tožilca št. KT/18237/2015 z dne 30. 11. 2017 in podaljšalo začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, in sicer tako kot je opisano v točkah I in II.a in b za čas šestih mesecev, to je do vključno dne 20. 6. 2018.

2. Proti sklepu sta se pritožila:

- obdolženi D.S., ki v pritožbi navaja, da je iz vsebine prejete sodne pošiljke dne 18. 1. 2017 razbral, da mu je sodišče prve stopnje postavilo nerazumno kratek rok tri dni za proučitev in podajo izjave na tako obširno vsebino predloga. Pritožbenemu sodišču predlaga, da mu dodeli nov rok in

- zagovornica obdolžene pravne osebe. V pritožbi izpostavlja, da se glede predloga tožilstva o podaljšanju začasnega zavarovanja ni mogla izjasniti, saj ji je bil poziv (brez predloga) vročen dne 23. 1. 2018, tako kot tudi sam izpodbijani sklep. S tem je sodišče onemogočilo obdolženi pravni osebi, da v postopku navaja dejstva in predlaga dokaze, se izjavi o navedbah in dokazih nasprotne stranke, kar je v nasprotju z določili Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki jasno določajo, da mora sodišče preden odloči o predlogu, le tega posredovati ostalim udeležencem postopka, da se lahko o njem izjavijo. Sodišče je izpodbijani sklep izdalo še preden je zastopnici pravne osebe vročilo sklep in ji omogočilo primerni rok za izjasnitev o predlogu okrožnega državnega tožilstva o podaljšanju začasnega zavarovanja, zato je potrebno izpodbijani sklep iz tega razloga razveljaviti.

3. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da sta pritožbi utemeljeni.

4. Sodišče prve stopnje v točki 5 izpodbijanega sklepa navaja, da je v skladu s 502.c členom ZKP predlog tožilstva za podaljšanje začasnega zahtevka za odvzem premoženjske koristi vročalo obdolžencu, njegovi zagovornici ter zakonitemu zastopniku obdolžene pravne osebe, da se o njem izjavi; v točki 6 pa, da do dneva izdaje tega (izpodbijanega sklepa z dne 18. 12. 2017) sodišče ni prejelo izjav na predlog za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi.

5. Iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da je Okrožno državno tožilstvo v Mariboru dne 1. 12. 2017 pri sodišču prve stopnje vložilo obtožnico zoper obdolženega D.S. in pravno osebo D.M. d.o.o. zaradi storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 228. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1, obdolženi S.), glede gospodarske družbe pa zato, ker je v skladu z določili 3. točke 4. člena in določilom 25. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja - v nadaljevanju ZOPOKD kazensko odgovorna za kaznivo dejanje poslovne goljufije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 228. člena KZ-1 v zvezi z 42. členom KZ-1.

6. Sodišču prve stopnje je okrožni državni tožilec predlagal pod točko I obtožnice, da na podlagi prvega odstavka 502.c člena ZKP podaljša začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi (list. št. 573), na koncu obtožnice (list. št. 578) pa je predlagal, da sodišče, upoštevajoč merila iz prvega odstavka 502. člena ZKP in rokov iz tretjega in četrtega odstavka 502.b člena ZKP začasno zavarovanje, odrejeno s sklepom I Kpd 21088/2016 z dne 20. 12. 2016 in s sklepom I Kpr 21088/2016 z dne 15. 9. 2017, nazadnje podaljšalo do 20. 12. 2017, podaljša še za šest mesecev. Iz vročilnic izhaja, da je obdolženi D.S. drugopis obtožnice s pravnim poukom prejel 18. 1. 2018 (na dan, ko je prejel izpodbijani sklep), takratna zagovornica obdolženega T.G. dne 6. 12. 2017, zagovornica pravne osebe odvetnica M.M. pa 23. 1. 2018. Dne 5. 12. 2017 je sodišče prve stopnje obdolžencu poslalo predlog za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi v odgovor (list. št. 592), ki ga je obdolženi prejel 18. 1. 2018 skupaj z izpodbijanim sklepom. Iz naslovne strani vročilnice "Vsebina" izhaja, da gre za dopis v izjavo s prilogo (drugopis predloga ODT za začasno zavarovanje). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se samostojni predlog državnega tožilca za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi z dne 1. 12. 2017 (oziroma 30. 11. 2017) v spisu ne nahaja. Obdolžena pravna oseba pa je prejela dopis sodišča v izjavo s prilogo 18. 1. 2018, torej isti dan kot izpodbijani sklep.

7. Iz zgornje obrazložitve torej izhaja, da predloga tožilca za podaljšanje zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi obdolžencu in zagovornici pravne osebe ni bil vročen, da bi se lahko o njem izjavila.

8. Določba prvega odstavka 502.c člena med drugim določa, da sodišče, preden odloči o predlogu, pošlje predlog ostalim udeležencem, da se o njem izjavijo, in jim določi primeren rok za odgovor. V vsakem posameznem primeru mora sodišče obdolžencu zagotoviti ustrezna jamstva. Med omenjena spada tudi pravica do izjave oziroma pravica do kontradiktornosti. Obdolženec mora imeti ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče glede dejanskih in pravnih vidikov obravnavane zadeve. Pri tem mu mora biti predhodno omogočeno, da se s predlogom državnega tožilca seznani, kot tudi s pridobljenim procesnim gradivom ter nato do njega zavzame stališče in tako skuša vplivati na odločitev sodišča v postopku.

9. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje s tem, ko obdolžencu ni vročilo predloga, preden je o njem odločilo, zagrešilo kršitev iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ki je vplivala na zakonitost izpodbijanega sklepa. Zato je pritožbeno sodišče pritožbama ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev.

10. Sodišče prve stopnje bo v ponovljenem postopku predlog državnega tožilca za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi vročilo obdolžencu in zagovornici pravne osebe in jima določilo primeren rok za odgovor, nato pa o predlogu znova odločilo, ko bo morebitna odgovora prejelo.

Datum zadnje spremembe:

14.03.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep VII Kp 16999/2013
• VSM Sklep II Kp 17186/2018
• VSM Sklep II Kp 24484/2014