<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSM Sklep I Ip 767/2017

Sodišče:Višje sodišče v Mariboru
Oddelek:Izvršilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSMB:2017:I.IP.767.2017
Evidenčna številka:VSM00005948
Datum odločbe:06.12.2017
Senat, sodnik posameznik:Metka Jug
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
Institut:preživnina otroka - redno šolanje kot pravni standard - trditveno in dokazno breme - izvršba

Jedro

S tem, ko je upnica podala razloge za ponovni vpis in jih tudi dokazno podkrepila, je zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu glede obstoja preživninske terjatve. Pri oceni aktivne vloge upnice v postopku je treba upoštevati, da je prava neuka stranka. V tej luči pa se tako njene trditve kot tudi podani dokazni predlogi izkažejo kot ustrezni. Nosilni razlog sodišča prve stopnje o opravičljivosti ponovnega vpisa se ne opira na opravljene poizvedbe, ampak v bistvenem na med strankama nesporno dejstvo prometne nesreče in ambulantni izvid v psihiatrični ambulanti. Sicer pa je tudi upničin predlog za opravo poizvedb v skladu z načelom proste presoje dokazov, ki se nanaša tudi na neomejenost izbora dokaznih sredstev, zakoniti dokazni predlog, ki ga je sodišče prve stopnje smelo izvesti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dolžnik krije sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžnikov ugovor.

2. Dolžnik v pravočasni pritožbi navaja, da je bilo trditveno in dokazno breme glede rednega šolanja na upnici, ki ga ni zmogla. Sodišče prve stopnje ne bi smelo opraviti poizvedb. V bistvenem navaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno presodilo, da ponavljanje prvega letnika pomeni redno šolanje. Prometna nesreča upnice ni toliko ovirala pri študiju, da ne bi mogla opraviti vseh izpitov. Sklicuje se na sodno prakso. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se dolžnikovemu ugovoru ugodi. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnik je tudi podal dopolnitev pritožbe po preteku pritožbenega roka, zato je sodišče druge stopnje ni upoštevalo.

4. Upnica v odgovoru na pritožbo obširno opisuje svojo stisko, v kateri se je znašla po ločitvi staršev, in opozarja na neustrezen odnos očeta do nje in njenega brata. Pojasnjuje, da si želi dokončati študij in je pričakovala pri tem podporo očeta, ne pa izogibanje plačevanju preživnine in pritiskov, ki slabo vplivajo na njeno duševno zdravje. Navaja, da je nesprejemljivo, da oče nima sredstev za plačilo preživnine, ima pa denar za plačilo odvetnika.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, jih povzema v svojo obrazložitev in le še odgovarja na pritožbene navedbe:

7. Dolžnik neutemeljeno graja stališče sodišča prve stopnje, da se je upnica redno šolala (drugi odstavek 123. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR), zaradi česar preživninska obveznost ni prenehala, kot je sicer ugovarjal dolžnik. Sodišče prve stopnje ni izgradilo svoje odločitve le na ugotovitvi, da je upnica upravičena do ponavljanja letnika, ampak je v skladu z ustaljeno sodno prakso (tudi tisto, ki jo navaja dolžnik v pritožbi) presojalo, ali so bili razlogi za ponovni vpis opravičljivi. Da je bila prometna nesreča moteč dejavnik v študijskem letu, priznava sam dolžnik, le da neutemeljeno zmanjšuje njen pomen. Presoja sodišča prve stopnje temelji na ugotovitvah o pomembnem vplivu na duševno zdravje upnice, ki ga je potrdil psihiater. Laična ocena dolžnika, da je šlo za zanemarljiv vpliv, je za obravnavano zadevo brez pomena.

8. Kot je že pojasnilo sodišče prve stopnje, redno šolanje ne pomeni opravo vseh izpitov, za kar se zavzema dolžnik, ampak redno opravljanje študijskih obveznosti, ki je lahko tudi neuspešno iz opravičljivih razlogov. Presoja o neuspešnem šolanju upnice, ki jo je podal dolžnik še pred zaključkom študijskega leta, je prenagljena in s tem pravno neupoštevna.

9. Dolžnik tudi napačno razume trditveno in dokazno breme. S tem, ko je upnica podala razloge za ponovni vpis in jih tudi dokazno podkrepila, je zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu glede obstoja preživninske terjatve. Pri oceni aktivne vloge upnice v postopku je treba upoštevati, da je prava neuka stranka. V tej luči pa se tako njene trditve kot tudi podani dokazni predlogi izkažejo kot ustrezni. Nosilni razlog sodišča prve stopnje o opravičljivosti ponovnega vpisa se ne opira na opravljene poizvedbe, ampak v bistvenem na med strankama nesporno dejstvo prometne nesreče in ambulantni izvid z dne 20. 4. 2016 v psihiatrični ambulanti. Sicer pa je tudi upničin predlog za opravo poizvedb v skladu z načelom proste presoje dokazov, ki se nanaša tudi na neomejenost izbora dokaznih sredstev,1 zakoniti dokazni predlog, ki ga je sodišče prve stopnje smelo izvesti. Po pojasnjenem je bilo breme, da dokaže zatrjevani ugovorni razlog prenehanja preživninske obveznosti na dolžniku (drugi odstavek 53. člena ZIZ), vendar ni bil uspešen.

10. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje, ko tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, in zmotne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Dolžnik, ki ni uspel s pritožbo, krije sam svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP in prvi odstavek 165. člena v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev o stroških upničinega odgovora na pritožbo je odpadla, saj stroški niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Iz vlog upnice izhaja določena mera nerazumevanja pravnih pravil, ki ji je lahko v škodo pri uveljavljanju pravic v postopku, zato jo sodišče druge stopnje opozarja na možnost brezplačne pravne pomoči tudi v obliki zastopanja odvetnika, če izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje. Prošnjo lahko vloži pri pristojni službi sodišča prve stopnje.

-------------------------------
1 Člen 8 Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ. Več o tem Zobec, J. v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Uradni list in GV Založba, Ljubljana, 2005, 1. knjiga, str. 88.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1976) - ZZZDR - člen 123, 123/2
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 8
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 53, 53/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
18.01.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE0NDMz