VSM Sodba I Cp 765/2017

Jedro

Nagrobni spomenik je takšna stvar, ki jo je mogoče brez nevarnosti za njeno bistvo odstraniti ali postaviti. Glede na določilo 8. člena in prvega odstavka 18. člena SPZ to pomeni, da nagrobni spomenik ni sestavni del grobnega mesta, pač pa premičnina (drugi odstavek 18. člena SPZ).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi:

"I. Toženca sta dolžna opustiti vsakršno poseganje na grobnem mestu LZx v L. na zgornjem pokopališču in se vzdržati vseh bodočih vznemirjanj, še posebej sta dolžni opustiti in se vzdržati bodočih vznemirjanj s postavljanjem oziroma polaganjem kakršnihkoli predmetov na marmorni okvir spomenika s podstavkom in marmorno ploščo, ki je položena čez grob ter prane betonske plošče ob celotni zunanji strani marmornega okvirja, kar se vse nahaja na grobnem mestu LZx v L. na zgornjem pokopališču, vse v roku 15 dni.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 2.047,60 EUR njenih pravdnih stroškov v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi."

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 454,19 EUR pritožbenih stroškov v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik od tožencev zahteval, da opustita vsakršno poseganje na grobnem mestu LZx v L. na zgornjem pokopališču in se vzdržati vseh bodočih vznemirjanj, še posebej sta dolžni opustiti in se vzdržati bodočih vznemirjanj s postavljanjem oziroma polaganjem kakršnihkoli predmetov na marmorni okvir spomenik s podstavkom in marmorno ploščo, ki je položena čez grob ter prane betonske plošče ob celotni zunanji strani marmornega okvirja, kar se vse nahaja na grobnem mestu LZx v L. na zgornjem pokopališču, vse v roku 15 dni. Odločilo je tudi o stroških postopka.

2. Takšno sodbo s pravočasno pritožbo izpodbija tožnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom spremembe izpodbijane sodbe tako, da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožena stranka se v odgovoru na pritožbo zavzema za potrditev izpodbijane sodbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožeča stranka utemeljuje svoj tožbeni zahtevek tudi na 99. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) in trdi, da je lastnica nagrobnega spomenika s podstavkom in marmorne plošče, položene preko groba, marmornega okvirja in pranih betonskih plošč, kar vse je položeno na grobno mesto LZx na pokopališču v L., zgornje pokopališče, kot oprema groba. Tožnik je najemnik groba in je pridobil ustrezno soglasje za postavitev oziroma izgradnjo nagrobnega spomenika. Tožena stranka teh trditev tožeče stranke ni nikoli prerekala, nikoli ni trdila, da tožeča stranka ni lastnica nagrobnega spomenika s podstavkom in marmorne plošče, marmornega okvirja in pranih betonskih plošč.

6. Sodišče prve stopnje je tožnikov zahtevek na prenehanje vznemirjanja lastninske pravice na nagrobnem spomeniku s podstavkom, marmorni plošči, marmornem okvirju in pranih betonskih ploščah zavrnilo z obrazložitvijo, da veljavna ureditev (8. člen SPZ) sledi načelu stvarnega prava superficies solo cedit v skladu s katerim je vse kar je po namenu trajno spojeno ali se trajno nahaja na nad ali pod nepremičnino, sestavina te nepremičnine (z izjemo etažne lastnine in stavbne pravice) kar pomeni, da je lastnik zemljišča tudi lastnik objekta na zemljišču. Objekt sam torej ne more biti predmet lastninske pravice temveč je sestavina zemljišča. Tožnik ni lastnik zemljišča, zato tudi ne more biti lastnik nagrobnega spomenika, postavljenega na tem zemljišču.

7. Takšno stališče sodišča prve stopnje je materialnopravno zmotno.

8. Sodišče prve stopnje se je v zvezi z načelom superficies solo cedit ukvarjalo le z nagrobnim spomenikom, čeprav tožnik uveljavlja lastninsko pravico tudi na marmorni plošči, marmornem okvirju in betonskih ploščah okrog marmornega okvirja. Marmorna plošča, okvir in betonske plošče so nedvomno oprema groba in niso trajno povezane z nepremičnino, to je grobnim mestom LZx, saj so nanj le položene in predstavljajo premičnine. Prav tako je premičnina tudi nagrobni spomenik s podstavkom, saj ga je mogoče premakniti tudi na drugo mesto in po namenu ni trajno spojen ali trajno na nepremičnini (8. člen SPZ). Spomenik je dal izdelati tožnik in predstavlja spominsko obeležje pokojnih, na nepremičnini - grobnem mestu je le postavljen in ga je mogoče brez težav tudi prenesti drugam. Postavljen je na najetem zemljišču - grobu, saj druge možnosti glede na zakonsko ureditev lastništva grobov ni (prvi odstavek 21. člena Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč, Ur. l. RS št. 74/2004). Vendar pa stališče, da nagrobni spomenik s trenutkom postavitve na grobno mesto postane last najemodajalca grobnega mesta, ni sprejemljivo.

9. Nagrobni spomenik je mogoče prestaviti, kar sta nenazadnje trdili tudi toženi stranki v tem pravdnem postopku (da sta nagrobni spomenik z grobnega mesta LZ0106038 začasno prestavili na grobno mesto LZx). V kolikor bi bil nagrobni spomenik trajno povezan z grobnim mestom, ga ne bi bilo mogoče začasno prestaviti na drugo grobno mesto.

10. Nagrobni spomenik je takšna stvar, ki jo je mogoče brez nevarnosti za njeno bistvo odstraniti ali postaviti. Glede na določilo 8. člena in prvega odstavka 18. člena SPZ to pomeni, da nagrobni spomenik ni sestavni del grobnega mesta, pač pa premičnina (drugi odstavek 18. člena SPZ).

11. Zaključek sodišča prve stopnje, da je nagrobni spomenik trajno spojen ali trajno na grobnem mestu, je napačen. Tožnik je lastnik tako nagrobnega spomenika, kakor tudi marmorne plošče, položene preko groba, marmornatega okvirja in betonskih plošč, položenih na zunanji strani marmornatega okvirja, zato ima na podlagi določila drugega odstavka 99. člena SPZ pravico zahtevati od toženih strank, da z vznemirjanjem, to je polaganjem oziroma postavljanjem rož in sveč na nagrobno opremo, prenehata. Samega vznemirjanja, to je polaganja cvetja in sveč na nagrobni spomenik, marmorno ploščo in okvir ter prane betonske plošče, toženca ne zanikata in sodišče prve stopnje tudi to ugotavlja kot nesporno dejstvo.

12. Sodišče prve stopnje je na pravilno ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo, zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo na podlagi določila pete alineje 358. člena ZPP spremenilo in tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo.

13. Spremenjena odločitev o glavni stvari ima za posledico tudi spremenjeno odločitev o pravdnih stroških. Tožeča stranka je v pravdi v celoti uspela, zato ji mora tožena stranka povrniti njene potrebne pravdne stroške (prvi odstavek 154., 155. in 163. člen ZPP). Sodišče je tožeči stranki priznalo 300 točk za sestavo tožbe, 240,00 EUR sodne takse za tožbo, 300 točk za zastopanje v postopku mediacije, 40 točk za odsotnost iz pisarne, 300 točk za prvo pripravljalno vlogo, 300 točk za zastopanje na naroku 5. 9. 2016 in 50 točk urnine, 225 točk za drugo pripravljalno vlogo, 150 točk za zastopanje na glavni obravnavi 21. 12. 2016 in 150 točk urnine, 150 točk za zastopanje na naroku 8. 3. 2017 in 550 točk urnine, 150 točk za zastopanje 15. 3. 2017 in 400 točk urnine, 2% materialne stroške in 22% DDV na priznane odvetniške stroške, kar skupaj znaša 2.047,60 EUR.

14. Sodišče pa tožeči stranki ni priznalo 100 točk za pregled listin, 100 točk za posvet s stranko in 50 točk za poizvedbe, ker so ti stroški zajeti v tarifi za sestavo tožbe, 20 točk za določitev vrednosti, ker bi morala biti ta določena že v tožbi, kratke dopise glede mediacije in stroške za prihod na mediacijo, ker so ti stroški že zajeti v tarifi za zastopanje v mediaciji, 20 točk za prošnjo za preložitev naroka, 150 točk za tretjo pripravljalno vlogo, ker ta ni bila potrebna.

15. Tožnik je s pritožbo v celoti uspel, zato mu morata toženca povrniti njegove pritožbene stroške (prvi odstavek 153. in prvi odstavek 163. člena ZPP). Sodišče pa je tožniku priznalo 375 točk za sestavo pritožbe, 2% materialne stroške, 22% DDV in 240,00 EUR sodne takse, kar znaša 454,19 EUR.

Datum zadnje spremembe:

11.01.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cp 346/99
• UPRS Sodba II U 39/2017-12
• VSRS Sklep II DoR 134/2022