VSM Sklep I Ip 785/2017

Jedro

Sodišče prve stopnje je prenagljeno zavrnilo predlog za izvršbo v posledici začetka stečaja dolžnika, ne da bi preučilo naravo terjatve, za katero se je predlagala izvršba. Upnik zatrjuje, da se v obravnavani zadevi izterjujejo stroški kot stranska terjatev v povezavi z glavno terjatvijo zakonite preživnine. Za terjatve do stečajnega dolžnika na podlagi zakonite preživnine se v skladu z določilom drugega odstavka 390. člena ne uporablja določilo prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP, na katera je oprlo sodišče prve stopnje sprejeto odločitev. Začetek postopka osebnega stečaja na izvršilni postopek za izterjavo tovrstne terjatve ne vpliva.

Ker je sklad oproščen plačila sodnih stroškov (peti odstavek 28. člena ZJSRS), denarna sredstva za izvedbo dokazov, ki so nujni za postopek (v obravnavani zadevi strošek izvršitelja) založi sodišče ter jih nato naloži v plačilo dolžniku in izterja po uradni dolžnosti (smiselno četrti in peti odstavek 38. člena ZIZ.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep razveljavi in vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izvršbo.

2. Upnik v pravočasni pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za zavrnitev predloga, saj meni, da so stroški, ki se izterjujejo v zvezi s preživninsko terjatvijo J. R. S.. Za preživninsko terjatev se v skladu s 390. členom ne uporabi določilo prvega odstavka 131. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Navaja tudi, da bi upnika moralo zastopati državno odvetništvo. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je prenagljeno zavrnilo predlog za izvršbo v posledici začetka stečaja dolžnika, ne da bi preučilo naravo terjatve, za katero se je predlagala izvršba. Upnik zatrjuje, da se v obravnavani zadevi izterjujejo stroški kot stranska terjatev v povezavi z glavno terjatvijo zakonite preživnine. Za terjatve do stečajnega dolžnika na podlagi zakonite preživnine se v skladu z določilom drugega odstavka 390. člena ne uporablja določilo prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP, na katera je oprlo sodišče prve stopnje sprejeto odločitev. Začetek postopka osebnega stečaja na izvršilni postopek za izterjavo tovrstne terjatve ne vpliva.

5. S prehodom preživninske terjatve na sklad vstopi sklad v razmerju do preživninskega zavezanca v položaj otroka kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov (tretji odstavek 28. člena Zakona o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (v nadaljevanju ZJSRS).¹ Ker je sklad oproščen plačila sodnih stroškov (peti odstavek 28. člena ZJSRS), denarna sredstva za izvedbo dokazov, ki so nujni za postopek (v obravnavani zadevi strošek izvršitelja) založi sodišče ter jih nato naloži v plačilo dolžniku in izterja po uradni dolžnosti (smiselno četrti in peti odstavek 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).²

6. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).

7. Sodišče prve stopnje bo v novem postopku presodilo z glavno terjatvijo povezano naravo obravnavane terjatve stroškov in šele nato ponovno odločilo. Stroški izvršilnega postopka se primarno prisilno poplačajo v zadevi, v kateri so nastali. Nov izvršilni postopek za izvršilne stroške je dopusten le, če je bil predhoden zaključen, kar bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, preden bo sprejelo novo odločitev. Če bo sodišče prve stopnje kot do sedaj obravnavalo zadevo kot postopek po uradni dolžnosti, bo moralo upoštevati posebnosti takega postopka. Če se smiselno uporabijo določila za postopek izvršbe po uradni dolžnosti (smiselno četrti in peti odstavek 38. člena ZIZ), gre za enostranski postopek, kjer ni upnika, ampak sodišče samo vodi postopek zoper dolžnika v korist proračuna sodišča (drugi odstavek 2. člena ZIZ). Da gre za enostranski postopek brez upnika po uradni dolžnosti mora izhajati tudi iz opredelitve v uvodu sklepa. V takem primeru zastopanje sodišča kot upnika po državnem odvetništvu ne pride v poštev, saj ni stranka v postopku, ampak ima le vlogo nosilca oblasti, ki začne izvršilni postopek in opravlja procesna dejanja po uradni dolžnosti. Sodišče v takem postopku ne odloči o predlogu za izvršbo, ampak s sklepom o izvršbi po uradni dolžnosti dovoli izvršbo.

8. Ker stroški pritožbenega postopka niso bili priglašeni, je odločitev o njih odpadla (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------
¹ O učinkih subrogacije glej tudi sklep II Ips 649/2001.
² Tudi v pravni teoriji je naveden kot primer uvedbe izvršilnega postopka po uradni dolžnosti postopek za izterjavo stroškov, ki so bili plačani iz sredstev sodišča. Rijavec, V.: Civilno izvršilno pravo, GV založba, Ljubljana, 2003, str. 52 in 53.

Datum zadnje spremembe:

27.12.2017

Podobni dokumenti:

• Sodba in sklep II Ips 465/2007
• Sodba II Ips 391/2008
• VSL sklep III Ip 162/2014