<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSM Sklep I Ip 609/2017

Sodišče:Višje sodišče v Mariboru
Oddelek:Izvršilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSMB:2017:I.IP.609.2017
Evidenčna številka:VSM00005084
Datum odločbe:11.10.2017
Senat, sodnik posameznik:mag. Karolina Peserl (preds.), Janica Gajšek Rojs (poroč.), Boris Podgornik
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
Institut:pravnomočnost sklepa o izvršbi - poseg v načelo pravnomočnosti - dopustnost posega v lastninsko pravico - splošno načelo sorazmernosti - več izvršilnih sredstev - nepremičninska izvršba - omejitev izvršbe - na predlog stranke ali po uradni dolžnosti - sodba praksa ESČP

Jedro

Pravnomočna sodna odločba, s katero je vsebinsko odločeno o v predlogu za izvršbo podani zahtevi za sodno varstvo prisilne izvršbe, veže stranke in sodišče. Zahteva po spoštovanju pravnomočnosti je kot načelo ustavna kategorija, ki zagotavlja nespremenljivost oziroma trdnost pravnih razmerij, vzpostavljenih s sodno odločbo, zaradi česar se lahko stranke, na katere se takšna sodna odločba nanaša, nanjo zanesejo. Pravnomočnost kot bistvena prvina pravice do sodnega varstva je močnejša in pomembnejša od vsebinske kakovosti sodne odločbe. Pravnomočna odločitev se sprejema kot pravilna in resnična, četudi je lahko obremenjena z napakami.

Sodišče prve stopnje mora biti pozorno na spoštovanje načela sorazmernosti na način, da bo upoštevalo stopnjevitost posega v dolžničino premoženje. Po uradni dolžnosti bo najprej sledilo možnosti poplačila upnikove (glede na podani umik za glavno terjatev) edine preostale majhne terjatve izvršilnih stroškov iz morebitnih drugih milejših izvršilnih sredstev (3. člen ZIZ ter 2. in 33. člen Ustave in 1. člen Protokola št. 1 k EKČP, sodba ESČP v zadevi Vaskršić). Prodajo nepremičnin sme izvesti le kot zadnjo in skrajno možnost, ko poplačilo iz drugih izvršilnih sredstev v razumnem roku ni uspešno.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ustavilo izvršbo (I. točka izreka), ugotovilo, da sklep o izvršbi in sklep o nadaljevanju izvršbe na nepremičnine nimata pravnega učinka (II. točka izreka), razveljavilo opravljeno dejanje vpisa zaznambe izvršbe v zemljiški knjigi (III. točka izreka), razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti sklepa o izvršbi (IV. točka izreka) in odločilo, da vsaka stranka krije sama svoje stroške postopka. (V. točka izreka).

2. Upnik v pravočasni pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo človekovi pravici iz 22. in 23. člena Ustave s tem, da je poseglo v pravnomočni sklep. Izvršba je bila pravnomočno dovoljena, po umiku predloga za izvršbo v delu, ki se nanaša na nedenarno terjatev, pa bi moralo sodišče prve stopnje nadaljevati izvršbo glede priznanih izvršilnih stroškov. Izvršba je tekla skoraj pet let, za zaščito svojih interesov pa je moral upnik vlagati pravna sredstva in odgovarjati na pravna sredstva dolžnice. Ustavitev je nezakonita. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnica v odgovoru na pritožbo soglaša z razlogi sodišča prve stopnje in priglaša stroške odgovora.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pravnomočna sodna odločba, s katero je vsebinsko odločeno o v predlogu za izvršbo podani zahtevi za sodno varstvo prisilne izvršbe, veže stranke in sodišče (smiselno prvi odstavek 319. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Zahteva po spoštovanju pravnomočnosti je kot načelo ustavna kategorija (158. člen Ustave), ki zagotavlja nespremenljivost oziroma trdnost pravnih razmerij, vzpostavljenih s sodno odločbo, zaradi česar se lahko stranke, na katere se takšna sodna odločba nanaša, nanjo zanesejo.1 Pravnomočnost kot bistvena prvina pravice do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave) je močnejša in pomembnejša od vsebinske kakovosti sodne odločbe. Pravnomočna odločitev se sprejema kot pravilna in resnična, četudi je lahko obremenjena z napakami. Pravnomočen sklep, izdan v postopku izvršbe na podlagi izvršilnega naslova se sme izpodbijati le še z izrednim pravnim sredstvom zahtevo za varstvo zakonitosti, o kateri odloča vrhovno sodišče (prvi in drugi odstavek 10. člena ZIZ in prvi odstavek 385. člena in 386. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je s sprejetimi odločitvami v obravnavanem, s pritožbo izpodbijanem sklepu, poseglo v pojasnjene učinke pravnomočnosti, ko je samo, zunaj zakonitega sistema pravnih sredstev odvzelo pravne učinke pravnomočnemu sklepu o izvršbi in posledično tudi učinke sklepu o nadaljevanju izvršbo ter ustavilo obravnavano izvršbo.

7. Nosilni razlog sodišča prve stopnje, da ni bilo pravne podlage za izdajo sklepa o izvršbi in sklepa o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, ker nikoli ni obstajal izvršilni naslov, se nanaša na ugovorni razlog (prvi odstavek 55. člena ZIZ). Ker redni ugovor zoper sklep o izvršbi ni bil podan,2 je postal sklep o izvršbi pravnomočen, zato tega razloga ni več dopustno uveljavljati v drugih pravnih sredstvih dolžnice, o katerih bi smelo odločiti sodišče prve stopnje. Čeprav iz izreka ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje odločalo o ugovoru, iz obrazložitve izhaja, da je bil povod za sprejeto odločitev dolžničin ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom dolžnice (10. točka obrazložitve). Tak ugovor ni uperjen zoper sklep o izvršbi, ampak le zoper novo sredstvo. Četudi bi tak ugovor po vsebini pomenil ugovor po izteku roka zoper sklep o izvršbi, pa se v njem sme uveljavljati le razloge, ki jih ni bilo mogoče z rednim ugovorom. Drugačen ugovor po izteku roka mora sodišče prve stopnje zavreči (56. člen ZIZ).

8. Nikakor pa za sprejete odločitve ne more biti pravna podlaga prvi odstavek 76. člena ZIZ, kot je navedlo sodišče prve stopnje. Sodišče ustavi izvršbo po uradni dolžnosti, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega, oziroma če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti, kar ni bil primer v obravnavani zadevi. Navedeni zakonski razlogi za ustavitev postopka po uradni dolžnosti se nanašajo na pravni položaj, ko je prišlo kasneje do (pravnomočne) spremembe glede obstoja izvršilnega naslova, torej ne na položaj, ko v času dovolitve izvršbe s sklepom o izvršbi ta sploh ni obstajal, sodišče pa je zmotno ugotovilo, da ta obstaja. Ko je enkrat med strankama izvršilnega postopka vzpostavljeno pravnomočno razmerje glede v sklepu o izvršbi opredeljene terjatve, se v njega lahko posega le, če je prišlo do spremembe okoliščin, ki jih je upoštevalo sodišče prve stopnje ob izdaji sklepa. Drugačno razumevanje dometa določila prvega odstavka 76. člena ZIZ nedopustno posega v učinke pravnomočnosti sklepa o izvršbi.

9. Pojasnjen pravni položaj tudi ne utemeljuje razveljavitve potrdila o pravnomočnosti. Potrdilo o pravnomočnosti se razveljavi le, če je bilo izdano neutemeljeno (42. člen ZIZ), torej takrat, ko se je potrdila pravnomočnost, čeprav ta ni nastopila, kar ni primer v obravnavani zadevi.

10. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju postopka izhajati iz pravnomočnega sklepa o izvršbi (tudi glede stroškovnega dela) in odločiti o vseh vlogah strank; tako o ugovoru dolžnice (v okviru dopustnih ugovornih razlogov), kot tudi o delnem umiku predloga o izvršbi.

12. Pri nadaljevanju izvršbe naj bo sodišče prve stopnje pozorno na spoštovanje načela sorazmernosti na način, da bo upoštevalo stopnjevitost posega v dolžničino premoženje. Po uradni dolžnosti bo najprej sledilo možnosti poplačila upnikove (glede na podani umik za glavno terjatev) edine preostale majhne terjatve izvršilnih stroškov iz morebitnih drugih milejših izvršilnih sredstev (3. člen ZIZ ter 2. in 33. člen Ustave in 1. člen Protokola št. 1 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah - EKČP).3 Prodajo nepremičnin sme izvesti le kot zadnjo in skrajno možnost, ko poplačilo iz drugih izvršilnih sredstev v razumnem roku ni uspešno.

13. Odločitev o pritožbenih stroških je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

-------------------------------
1 Bistvo pravnomočnosti je utrditev pravnega razmerja zaradi zaupanja v pravo kot dela načela pravne države (2. člen Ustave); s pravnomočnostjo se zagotavlja pravna varnost, stabilnost in učinkovitost celotnega družbenega reda. Glej Jerovšek T. in Kovač P. v: Komentar Ustave Republike Slovenije, dopolnitev - A, Fakulteta za državne in evropske študije, Ljubljana, 2011, str. 1405 in nasl.
2 Ugovor se je štel kot umaknjen, kot izhaja iz pravnomočen sklep z dne 24. 1. 2013.
3 Glej Sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Vaskršić proti Sloveniji (pritožba št. 31371/2012) z dne 25. 4. 2017. Izvršilno sodišče mora stopnjevitost posega upoštevati po uradni dolžnosti, četudi stranki postopka ne bi bili ustrezno aktivni v tej smeri. ESČP meni, da ima slovensko izvršilno sodišče takšno obveznost, četudi domača zakonodaja izrecno ne nalaga sodišču dolžnosti, da se odloči za manj skrajne izvršilne ukrepe po uradni dolžnosti, ali zahteva, da zavrne predlog upnika, če nastane nesorazmernost. Primerjaj tudi VSM sklep I Ip 270/2016.


Zveza:

Konvencije, Deklaracije Resolucije
Protokol 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin - člen 1.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 2, 23, 23/1, 33, 158.
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 3, 10, 10/2, 42, 55, 55/1, 56, 76, 76/1.
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 319, 319/1, 385, 385/1, 386.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
17.11.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEyNzQ0