VSM Sklep I Ip 719/2017
| Sodišče: | Višje sodišče v Mariboru |
|---|---|
| Oddelek: | Izvršilni oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSMB:2017:I.IP.719.2017 |
| Evidenčna številka: | VSM00004962 |
| Datum odločbe: | 05.10.2017 |
| Senat, sodnik posameznik: | Metka Jug |
| Področje: | SODNE TAKSE |
| Institut: | oprostitev plačila sodne takse - merila - minimalni dohodek prosilca - lastništvo na nepremičninah - nelikvidnost - pravica do sodnega varstva - ustavna pravica do pravnega sredstva - splošno načelo sorazmernosti |
Jedro
Lastništvo nepremičnine ni tista okoliščina, ki bi slab finančni položaj tretjega bistveno spremenila z vidika možnosti plačila sodne takse za ugovor. Kot pravilno opozarja tretji, nepremičnina ni likvidno premoženje, ki bi se ga dalo hitro prodati. Tudi oddaje nepremičnine v zakonskem roku za plačilo sodne takse ni realno pričakovati. Navedeno stališče sodišča prve stopnje glede dolžnosti vnovčitve nepremičnine za namen plačila sodne takse pomeni nesorazmerno žrtev tretjega, da doseže vsebinsko odločitev o njegovem ugovoru, saj ga sili, da poseže v eksistenčne dohodke, ki jih nujno potrebuje za preživljanje.
Izrek
Pritožbi se ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tretjega oprosti plačila sodne takse za ugovor.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tretjega za oprostitev plačila sodnih taks.
2. Tretji v laični pravočasni pritožbi pojasnjuje svoje socialno ozadje in v bistvenem navaja, da zaradi slabega finančnega stanja ne more poravnati naložene mu sodne takse 30,00 EUR, nepremičnina pa dejansko predstavlja strošek in nikakor ni premoženje, iz katerega bi lahko plačal takso. Predlaga, da se njegovi prošnji za oprostitev plačila sodne takse za ugovor ugodi.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Namen oprostitve plačila sodne takse je omogočiti upravičencem dejanski dostop do sodišča in zagotavljati, da za osebe slabega premoženjskega stanja višina sodnih stroškov ni nepremostljiva ovira za sodno varstvo posameznikovih pravic. Ta ustavnopravni vidik, ki izhaja iz pravice do učinkovitega sodnega varstva in pravnega sredstva (prvi odstavek 23. člena in 25. člen Ustave) je pravilno upoštevati pri razlagi vsebine pravnega standarda občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje iz prvega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), ki opredeljuje upravičenost prosilca do taksne oprostitve.
5. Sodišče prve stopnje je naveden pravni standard razlagalo prestrogo. Čeprav je ugotovilo, da je skupni mesečni dohodek gospodinjstva, v katerem prebiva tretji z ženo, 862,38 EUR oziroma 431,19 EUR na člana gospodinjstva, torej pod pragom dvakratnika minimalnega dohodka (smiselno drugi odstavek 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči ZBPP),1 je zmotno presodilo, da lastništvo nepremičnine v obravnavani zadevi omogoča tretjemu, da plača naloženo sodno takso 30,00 EUR za ugovor.
6. Lastništvo nepremičnine ni tista okoliščina, ki bi slab finančni položaj tretjega bistveno spremenila z vidika možnosti plačila sodne takse za ugovor. Kot pravilno opozarja tretji, nepremičnina ni likvidno premoženje, ki bi se ga dalo hitro prodati.2 Tudi oddaje nepremičnine v zakonskem roku za plačilo sodne takse ni realno pričakovati. Navedeno stališče sodišča prve stopnje glede dolžnosti vnovčitve nepremičnine za namen plačila sodne takse pomeni nesorazmerno žrtev tretjega, da doseže vsebinsko odločitev o njegovem ugovoru, saj ga sili, da poseže v eksistenčne dohodke, ki jih nujno potrebuje za preživljanje.3
7. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sklep spremenilo kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, oba v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).
-------------------------------
1 Dvakratnik minimalnega dohodka znese 585,12 EUR. Na navedeno ustaljeno merilo se je sklicevalo tudi Ustavno sodišče RS v odločbi št. U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015 (30. točka obrazložitve).
2 Pri tem ne smemo zanemariti očitnega nesorazmerja med vrednostjo nepremičnine in dolžno sodno takso 30 EUR, saj je vrednost nepremičnine 1250 kratnik zneska sodne takse ( splošno načelo sorazmernosti - 2. člen Ustave).
3 Ko gre za pravno sredstvo, ki je vezano na prekluzivni rok kot je ugovor tretjega, neplačilo sodne takse v roku pomeni, da se bo štel ugovor za umaknjenega. S tem je možnost vložitve tega pravnega sredstva za stranko izgubljena., saj po umiku pravno sredstvo ni več dovoljeno (glej 17. točko obrazložitve že navedene odločbe Ustavnega sodišča).
Zveza:
Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 11, 11/1.
Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 13, 13/2.
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 17.11.2017
