VSM Sodba in sklep II Kp 9750/2010

Jedro

Pritožba zagovornice, ki skuša neporavnavo obsojenčeve obveznosti opravičiti z njegovim slabim zdravstvenim stanjem, zaradi katerega je vprašljivo prestajanje zaporne kazni, ne more biti uspešna, saj k pritožbi priložena dokumentacija ne opravičuje obsojenčeve neizpolnitve naložene mu obveznosti. Sicer pa s takšnimi pritožbenimi navedbami zagovornica bolj nakazuje na obsojenčevo nezmožnost prestajanja zaporne kazni in v zadostni meri ne pojasni, glede na to, da je obsojeni imel redne mesečne prilive, njegovo nezmožnost plačila. Razen navedenega pa ni spregledati, da je obsojenemu prvotno določen triletni rok za izpolnitev dodatnega pogoja bil na njegov predlog podaljšan (izjava obsojenega B2 spisa) še za eno leto, pa v tem roku ponovno ni plačal ničesar.

Izrek

I. Pritožba zagovornice obsojenega M.R. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Dopolnitev pritožbe zagovornice obsojenega M.R. se zavrže kot prepozna.

III. Obsojenega se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka, in sicer sodne takse.

Obrazložitev

1. Z napadeno sodbo je sodišče prve stopnje obsojenemu M.R. na podlagi četrtega odstavka 506. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s členom 61 Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), preklicalo pogojno obsodbo izrečeno s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti I K 9750/2010 z dne 13. 7. 2011 in v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 9750/2010 z dne 21. 2. 2012, po kateri je bil obdolženi dolžan oškodovani družbi B.P. d.o.o. povrniti povzročeno škodo v višini 16.900,56 EUR, in sicer najpozneje v roku treh let od pravnomočnosti sodbe, in mu kazen eno leto in enajst mesecev zapora izreklo ter odločilo, da stroški postopka bremenijo proračun, o stroških pooblaščenca oškodovanca, odvetnika J.J., pa bo odločeno s posebnim sklepom.

2. Zoper takšno sodbo se je pritožila zagovornica obsojenega iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, oziroma pogojne obsodbe ne prekliče ali odloči, da se zaporna kazen spremeni v družbenokoristno delo.

3. Pritožba ni utemeljena.

K sodbi:

4. Zagovornica se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov, vendar v pritožbi ne konkretizira, katere konkretne kršitve iz členov 371 in 372 ZKP uveljavlja, to pa ne izhaja niti iz obrazložitve pritožbe. Kršitve, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, pritožbeno sodišče ni zasledilo.

5. Uspešna pa tudi ne more biti zagovornica, ko uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi dejansko stanje ugotovilo pravilno in popolno, razjasnilo je vsa odločilna dejstva, svojo odločitev o preklicu pogojne obsodbe pa je v napadeni sodbi tudi tehtno obrazložilo. Zato pritožbeno sodišče le še glede na pritožbene navedbe zagovornice dodaja:

6. Bistvo pritožbe je v navedbi, da obsojeni zaradi svojih zdravstvenih težav ne more več opravljati poklica ter je v postopku za pridobitev invalidske pokojnine, ter da zaradi tega ne more plačati niti minimalni znesek dolga, prav tako pa bi bilo prestajanje kazni za obsojenega zelo vprašljivo.

7. Takšnim pritožbenim navedbam pa ni slediti. Kot izhaja iz razlogov napadene sodbe je sodišče prve stopnje pri odločanju o obravnavani zadevi presojalo tudi vse pritožbene navedbe, ki zadevajo zdravstveno in finančno stanje obsojenega. S temi razlogi pa soglaša tudi pritožbeno sodišče, ki pritrjuje sodišču prve stopnje tudi, ko zaključuje, da obsojeni v času, ko mu je bil naložen dodatni pogoj in mu je ta bil že podaljšan za eno leto, oškodovani družbi ni plačal ničesar, kljub temu, da bi to vsaj v nekih manjših zneskih lahko storil. Obsojeni je v času roka za izpolnitev posebnega pogoja prejemal redne mesečne prilive, ne glede na to, da je v obdobju podaljšanja roka za izpolnitev svoje obveznosti prejemal denarno nadomestilo za brezposelnost, kar kaže, da bi svoj dolg lahko vsaj delno poravnal, pa ga ni. S takšnim svojim ravnanjem je namreč pokazal svojo indiferentnost do samega postopka preklica pogojne obsodbe, iz katerega izhaja, da očitno nima nobenega resnega namena za vračilo dolga. Pritožba zagovornice, ki skuša neporavnavo obsojenčeve obveznosti opravičiti z njegovim slabim zdravstvenim stanjem, zaradi katerega je vprašljivo prestajanje zaporne kazni, ne more biti uspešna, saj k pritožbi priložena dokumentacija ne opravičuje obsojenčeve neizpolnitve naložene mu obveznosti. Sicer pa s takšnimi pritožbenimi navedbami zagovornica bolj nakazuje na obsojenčevo nezmožnost prestajanja zaporne kazni in v zadostni meri ne pojasni, glede na to, da je obsojeni imel redne mesečne prilive, njegovo nezmožnost plačila. Razen navedenega pa ni spregledati, da je obsojenemu prvotno določen triletni rok za izpolnitev dodatnega pogoja bil na njegov predlog podaljšan (izjava obsojenega B2 spisa) še za eno leto, pa v tem roku ponovno ni plačal ničesar.

8. Glede na navedeno, in ker zagovornica v pritožbi v preostalem ne navaja nič takšnega, kar bi lahko vplivalo na drugačen zaključek, kot ga je sprejelo sodišče prve stopnje, saj ne navaja nobenega takšnega razloga, ki bi opravičevalo obsojenčevo ravnanje, ko oškodovani družbi doslej ni plačal prav ničesar, je pritožbeno sodišče o pritožbi zagovornice odločilo tako kot izhaja iz izreka te sodbe. Pritožbeno sodišče pa pri uradnem preizkusu napadene sodbe ni ugotovilo kršitev iz člena 383/I ZKP.

9. Zagovornica v pritožbi predlaga, da se obsojenemu zaporna kazen spremeni v družbenokoristno delo, vendar pritožbeno sodišče o takšnem predlogu v tej fazi postopka ne more odločati. Navedeni predlog bo zagovornica podala skladno z določilom člena 129.a/II ZKP, o katerem bo odločalo sodišče, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji.

K sklepu:

10. Iz podatkov kazenskega spisa namreč izhaja, da sta obsojeni in njegova zagovornica sodbo sodišča prve stopnje sprejela dne 19. 5. 2017, zagovornica pa je dopolnitev pritožbe vložila dne 12. 6. 2017, ko se je rok za vložitev pritožbe dne 6. 6. 2017 iztekel. Ker je zagovornica obsojenega po preteku 15 dnevnega roka za vložitev pritožbe zoper napadeno sodbo, vložila dopolnitev pritožbe, je pritožbeno sodišče o dopolnitvi pritožbe odločilo tako kot izhaja iz izreka sklepa pod točko II (člen 389 ZKP).

11. Iz enakih razlogov kot sodišče prve stopnje je tudi pritožbeno sodišče obsojenega oprostilo plačila stroškov pritožbenega postopka, in sicer sodne takse (člen 95/IV v zvezi s členom 98/I ZKP).

Datum zadnje spremembe:

30.10.2017

Podobni dokumenti:

• VSM Sodba IV Kp 8864/2013
• Sodba I Ips 144/95
• Sodba I Ips 208/95