<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSM Sodba I Cp 886/2017

Sodišče:Višje sodišče v Mariboru
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSMB:2017:I.CP.886.2017
Evidenčna številka:VSM00004658
Datum odločbe:25.10.2017
Senat, sodnik posameznik:Branko Reisman
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO
Institut:pripoznava dolga - pripoznava dolga na podlagi delnega plačila - konkludentna pripoznava dolga - prevzem terjatve - ugovor zastaranja - delna plačila - pretrganje zastaranja

Jedro

Sodišče prve stopnje je na podlagi teh dejstev pravilno štelo, da je toženka z delnimi plačili pripoznala dolg. O pripoznavi dolga s konkludentnimi dejanji se je že izreklo tudi Vrhovno sodišče RS, ki loči dve vrsti pripoznave in sicer: tako, da dolžnik pripozna dolg z upniku dano izjavo, iz katere jasno izhaja, da dolžnik priznava obstoj svojega dolga oziroma upnikove terjatve, in drugo,da to stori posredno, s konkludentnimi dejanji, to je, da kaj plača na račun, da plača obresti ali da zavarovanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 119376/2016 z dne 21. 11. 2016, s katerim je toženki naloženo, da v roku 8 dni plača glavnico v znesku 1.058,95 EUR, zakonske zamudne obresti od glavnice od 3. 8. 2016 dalje do plačila in izvršilne stroške v znesku 74,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 11. 2016 do plačila, v celoti obstane v veljavi (I. točka izreka) ter toženki naložilo, da tožnici povrne pravdne stroške v znesku 82,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper izpodbijano sodbo se pritožuje toženka smiselno iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ponovno uveljavlja ugovor zastaranja terjatve, ki je nastala v letu 2010. Poudarja tudi, da tožnica znajo ni opravila nobene storitve. Opozarja na svoj slab socialni položaj, saj se preživlja s pokojnino v višini 380,00 EUR. Smiselno se zavzema za spremembo izpodbijane sodbe in zavrnitev zahtevka.

3. Tožnica ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s 350. členom ZPP preizkusi sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče druge stopnje je opravilo uradni preizkus glede morebitnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti. Uradni preizkus je pokazal, da ni podana nobena uradno upoštevna bistvena kršitev.

6. Uvodoma sodišče druge stopnje ugotavlja, da gre v obravnavani zadevi za spor majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena ZPP), v sporih majhne vrednosti pa so razlogi za izpodbijanje sodbe zakonsko omejeni; sodba se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP), s čimer je bila pritožnica s pravnim poukom v izpodbijani sodbi seznanjena. S pritožbo v sporu majhne vrednosti torej ni dopustno izpodbijati niti dejanskih ugotovitev, niti ni mogoče uveljavljati relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, to je tistih iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Stranki in sodišče druge stopnje so vezani na tista odločilna dejstva, ki jih je ugotovilo prvostopenjsko sodišče.

7. V zvezi z ugovorom toženke, da tožnica zanjo ni opravila nobene storitve sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je naj odgovorilo že sodišče prve stopnje, ki je toženki podrobno obrazložilo, da je tožnica prevzemnica terjatve, ki jo ima toženka na podlagi uporabe plačilne kartice American Express Bussiness Card. Toženka je kot uporabnica American Express Bussiness Card pristala na pogoje uporabe te plačilne kartice, med katerimi je tudi temeljna zaveza imetnika kartice, da bo znesek, ki mu ga da na voljo izdajatelj kartice, plačal nazaj skupaj z dogovorjenimi obrestmi enkrat mesečno. Ker toženka tega zneska ni plačala, je izdajatelj kartice odstopil terjatev do toženke tožnici v izterjavo na podlagi pogodbe o odplačnem odstopu terjatev z dne 7. 11. 2012.

8. Nadalje je neutemeljen tudi ugovor zastaranja, ki ga je pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta vtoževana računa zapadla v plačilo meseca julija 2010 in da je toženka v obdobju od 25. 10. 2012 do 12. 1. 2015 plačala 16 krat po 10,00 EUR. Sodišče prve stopnje je na podlagi teh dejstev pravilno štelo, da je toženka z delnimi plačili pripoznala dolg. O pripoznavi dolga s konkludentnimi dejanji se je že izreklo tudi Vrhovno sodišče RS, ki loči dve vrsti pripoznave in sicer: tako, da dolžnik pripozna dolg z upniku dano izjavo, iz katere jasno izhaja, da dolžnik priznava obstoj svojega dolga oziroma upnikove terjatve, in drugo,da to stori posredno, s konkludentnimi dejanji, to je, da kaj plača na račun, da plača obresti ali da zavarovanje.1 S tem, ko je toženka odplačevala dolgovani znesek, je pripoznala dolg in je bilo zastaranje pretrgano (364. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ).

9. Z določbo 369. člena OZ je opredeljeno, da po pretrganju začne zastaranje znova teči in se čas, ki je pretekel pred pretrganjem, ne šteje v zastaralni rok, ki ga določa zakon. Zastranje, pretrgano z dolžnikovo pripoznavo, začne znova teči od pripoznave. Tako je sodišče prve stopnje tudi pravilno zaključilo, da je zastaranja terjatve tožnice začelo teči znova od zadnjega plačila v letu 2015, tako da do vložitve tožbe dne 17. 11. 2016 petletni zastaralni rok še ni potekel in zato terjatev tega dne še ni zastarala, tožba pa je pravočasna.

10. Toženka bo morala poravnati dolg, ki ga je ustvarila s koriščenjem storitev American Express Bussiness Card, na kar njen slab socialni položaj nima vpliva. Lahko pa glede na slabo finančno stanje poskusi skleniti s tožnico dogovor o obročnem odplačilu dolga, v kolikor bo tožnica na to pristala.

11. Ker sodišče druge stopnje pa ni našlo drugih pomanjkljivosti v izpodbijani sodbi, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

12. Odločitev o stroških postopka s pritožbo je odpadla, ker jih toženka ni priglasila.

-------------------------------
1 VSRS Sodba III Ips 9/2016 z dne 7. 3. 2017.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 364, 369.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
30.10.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEyMzY4