VSM Sklep I Cpg 222/2017

Jedro

V družbi z omejeno odgovornostjo o uveljavljanju zahtevkov družbe proti poslovodji v zvezi s povračilom škode, nastale pri poslovanju, odločajo družbeniki (8. alineja 439. člena Zakona o gospodarskih družbah - v nadaljevanju ZGD, veljavnega v času vložitve zadevne tožbe). Sklep družbenikov je glede na citirano zakonsko določilo materialnopravna predpostavka za uveljavljanje terjatve, kakršna je obravnavana, takšno pa je tudi enotno stališče sodne prakse (VSL I Cpg 898/2012, VSL II ICpg 335/2011, VSM I Cpg 410/2014, VSM I Cpg 265/2015, III Ips 30/2012 in III Ips 32/2016).

Izrek

I. Pritožba tožeče stranke zoper sklep, da se ne dovoli vstop V.M. d.o.o. v postopek, se zavrne.

II. Pritožbi tožene stranke se ugodi, izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 324.727,72 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe (I. točka izreka), v presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka), ter še odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 14.334,27 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od prvega dne zamude do plačila (III. točka izreka).

2. Proti tej sodbi se pritožujeta obe pravdni stranki.

3. Tožeča stranka sodbo izpodbija v delu, v katerem sodišče prve stopnje ni dovolilo vstopa novega upnika v postopek. Zavzema stališče, da je ravnanje sodišča prve stopnje nepravilno, ker je tožeča stranka terjatev, ki jo uveljavlja v tem postopku, prodala prevzemniku V.M. d.o.o.. To je storila zaradi možnosti zaključka stečajnega postopka, saj so vsa druga potrebna ravnanja v slednjem opravljena, zaradi zavrnitve vstopa novega upnika pa bo z zaključkom stečajnega postopka treba čakati do pravnomočnosti odločitve. Predlaga, da se po pritožbenem sodišču vstop novega upnika dovoli.

4. V odgovoru na pritožbo tožeče stranke tožena stranka pritrjuje sprejeti odločitvi sodišča prve stopnje, po kateri je postopek pravilno končalo med pravdnima strankama, kljub ugotovitvi, da je med postopkom prišlo do spremembe stvarne legitimacije. Tožena stranka namreč svojega soglasja k spremembi tožeče stranke ni podala.

5. Tožena stranka se pritožuje zoper obsodilni del sodbe (I. in III. točka izreka) zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti razlogi med seboj v nasprotju, 6. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona oprlo svojo odločbo na nedovoljena razpolaganja strank ter 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP. S pritožbenim predlogom se zavzema za spremembo izpodbijane sodbe tako, da naj se tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne kot neutemeljen s stroškovno posledico v korist toženi stranki. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom, upoštevaje težo očitanih pritožbenih trditev, trditev v zadnji pripravljalni vlogi tožene stranke, ki jih je sodišče prve stopnje v celoti spregledalo in se do njih ni opredelilo, ter dejstvo, da je sodišče prve stopnje v celoti ignoriralo napotke pritožbenega sodišča ter svojo odločitev zgolj in izključno sprejelo tako, da je diametralno nasprotno dosedanjima odločitvama, s katerima je bil tožbeni zahtevek zoper toženo stranko v obeh primerih zavrnjen, vse dosedanje pravdne stroške, vključno s pritožbenimi, pa opredeli za nadaljnje pravdne stroške.

6. Tožeča stranka na pritožbo tožene stranke ni odgovorila.

7. Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

8. Pritožba tožene stranke je utemeljena.

K pritožbi tožeče stranke:

9. Sodišče prve stopnje je na naroku za glavno obravnavo dne 26. 1. 2017, potem ko je tožeča stranka naznanila sodišču, da je terjatev, ki jo uveljavlja v tem postopku, prodala prevzemniku terjatve V.M. d.o.o., tožena stranka pa je vstopu prevzemnika v postopek namesto tožeče stranke nasprotovala, sprejelo sklep, da se subjektivna sprememba tožbe ne dovoli. V izpodbijani sodbi, ko sicer v izrek sodbe ni povzelo procesnega sklepa, ki ga je sprejelo na naroku za glavno obravnavo, je obrazložilo (točka 3 obrazložitve), da je tožeča stranka podala obvestilo o singularnem pravnem nasledstvu na strani tožeče stranke, čemur je tožena stranka nasprotovala, zato je sklenilo, da se subjektivna sprememba tožbe ne dovoli.

10. Subjektivna sprememba tožbe je lahko podana, če tožnik namesto prvotnega toženca toži koga drugega, nikoli pa v primeru, če se prvotnemu tožniku pridruži nov tožnik ali pa ga nadomesti. Zato je izrek sklepa sodišča prve stopnje, da se subjektivna sprememba tožbe ne dovoli, sicer napačen, vendar pa je odločitev kljub temu pravilna.

11. Stranka mora kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti (286.b člen ZPP). Tožeča stranka na naroku za glavno obravnavo dne 26. 1. 2017, ko je sodišče prve stopnje zadevni sklep procesnega vodstva sprejelo, zatrjevane procesne kršitve ni uveljavljala in v pritožbi tudi ne zatrjuje, da tega brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Zato je uveljavljanje tovrstne kršitve šele s pritožbo prepozno. Ne glede na navedeno pa sodišče druge stopnje dodaja, da prvi odstavek 190. člena ZPP določa, da če katera od strank odtuji stvar ali pravico, o kateri teče pravda, to ni ovira, da se pravda med istima strankama ne dokonča. Tisti, ki je pridobil stvar ali pravico, o kateri teče pravda, more vstopiti v pravdo namesto tožeče stranke oziroma tožene stranke samo tedaj, če v to privolita obe stranki (drugi odstavek 190. člena ZPP). Ker tožena stranka k vstopu prevzemnika terjatve v pravdo ni privolila, je odločitev sodišča prve stopnje, da se postopek nadaljuje s tožečo stranko, pravilna.

12. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

K pritožbi tožene stranke:

13. Tožeča stranka v predmetni zadevi uveljavlja odškodninsko terjatev zoper toženo stranko kot bivšega poslovodjo - direktorja tožeče stranke.

14. Tožena stranka v pritožbi uvodoma izpostavlja, da je sodišče doslej spregledalo, da je v sporih, kakršen je tovrstni, odločitev družbenika o uveljavljanju zahtevka družbe proti poslovodji materialnopravni pogoj za vložitev odškodninske tožbe. Tožena stranka navaja, da sklep skupščine tožeče stranke proti toženi stranki ni bil niti zatrjevan niti izkazan. Zato bi bila izključno pravilna materialnopravna odločitev sodišča prve stopnje, da ni izpolnjen materialnopravni pogoj za vložitev odškodninske tožbe tožeče stranke proti toženi stranki, v posledici česar bi moralo sodišče prve stopnje pravilno tožbeni zahtevek v celoti zavrniti.

15. V družbi z omejeno odgovornostjo o uveljavljanju zahtevkov družbe proti poslovodji v zvezi s povračilom škode, nastale pri poslovanju, odločajo družbeniki (8. alineja 439. člena Zakona o gospodarskih družbah - v nadaljevanju ZGD, veljavnega v času vložitve zadevne tožbe). Sklep družbenikov je glede na citirano zakonsko določilo materialnopravna predpostavka za uveljavljanje terjatve, kakršna je obravnavana, takšno pa je tudi enotno stališče sodne prakse (VSL I Cpg 898/2012, VSL II ICpg 335/2011, VSM I Cpg 410/2014, VSM I Cpg 265/2015, III Ips 30/2012 in III Ips 32/2016).

16. Tožena stranka v pritožbi pravilno opozarja na dejstvo, da tožeča stranka ustreznega sklepa skupščine tožeče stranke ni ne zatrjevala ne izkazovala. Vendar pa zgolj to dejstvo zaenkrat še ni razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka. Sodišče, za katerega se predpostavlja, da materialno pravo pozna, bi tožečo stranko v skladu z materialnopravnim procesnim vodstvom moralo opozoriti na ugotovljeno pomanjkljivost obravnavane tožbe. Če je namreč tožba nesklepčna, to pomanjkljivost pa je mogoče odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb, mora sodišče prve stopnje izvesti materialno procesno vodstvo po 285. členu ZPP in na podlagi tretjega in četrtega odstavka 318. člena ZPP pozvati tožečo stranko k odpravi nesklepčnosti tožbe.

17. Za presojo uveljavljanega zahtevka je zato ključno vprašanje, ali tožeča stranka razpolaga s sklepom skupščine za vložitev odškodninske tožbe zoper toženo stranko kot bivšega poslovodjo tožeče stranke, kar, kot že obrazloženo, predstavlja materialnopravno predpostavko za vložitev obravnavane tožbe. Navedeno dejstvo predstavlja odločilno dejstvo v postopku, ki mora biti izkazano, da sodišče lahko presoja utemeljenost tožbenega zahtevka po njegovi podlagi in višini. Ker je sodišče prve stopnje o tožbenem zahtevku odločalo, ne da bi presojalo, ali je ta materialnopravna predpostavka za vložitev tožbe podana, je zmotno uporabilo materialno pravo, v posledici tega pa je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, to pa je narekovalo razveljavitev izpodbijane sodbe.

18. Sodišče prve stopnje bo namreč v novem sojenju moralo opraviti potrebno materialno procesno vodstvo in tožečo stranko pozvati, naj dopolni svoje navedbe o obstoju ustreznega skupščinskega sklepa za vložitev obravnavane tožbe in za potrebne trditve predloži dokaze.

19. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje, če bo tožeča stranka zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu v smislu doslej obrazloženega in ustrezen sklep skupščine predložila, kritično presoditi tudi vse ostale obsežne in argumentirane navedbe tožene stranke, do katerih se sodišče druge stopnje glede na sprejeto odločitev v tej pritožbi ni opredeljevalo. Sodišče druge stopnje ob tem le dodaja, da bo moralo sodišče prve stopnje odločitev, ki jo bo v novem sojenju sprejelo, obrazložiti tako, da se bo jasno, razumljivo in argumentirano opredelilo do vseh, v zadevi pravno odločilnih dejstev, do vseh, za presojo relevantnih trditev pravdnih strank in odločitev obrazložilo tako, da bo tako strankam kot tudi pritožbenemu sodišču omogočen preizkus pravilnosti sprejete odločitve.

20. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi tožene stranke ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem obsegu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP) brez odločitve, da se zadeva dodeli v obravnavanje drugemu sodniku, za kar si s pritožbo prizadeva tožena stranka, saj za to, glede na dejstvo, da je razpravljajoči sodnik o zadevi odločal prvič, ni utemeljenih razlogov.

21. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

26.10.2017

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep II Cpg 140/2017
• VDS sklep Psp 146/2003
• VSC Sklep II Ip 119/2018