VSM Sklep I Kp 8230/2017

Jedro

Posest predmetov kaznivega dejanja ni pogoj za utemeljenost suma.

Izrek

Pritožba zagovornice obdolžene V. J. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Murski Soboti je kot sodišče prve stopnje 18. 7. 2017 po drugem odstavku 207. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ugotovilo, da so zoper obdolženo V. J. še zmeraj podani razlogi za pripor iz 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 20. člena Ustave R Slovenije. Ugotovljeno je bilo izdano s sklepom I Ks 8230/2017.

2. Zoper sklep se je pritožila obdolženkina zagovornica zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep spremeni tako, da pripor odpravi, obdolženo pa, glede na njene gmotne razmere taksne obveznosti oprosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ko v pritožbeni obrazložitvi pravi, da je napadeni sklep v izreku in obrazložitvi identičen predhodnemu sklepu z dne 20. 4. 2017. S tem je ustvarjen dvom v sodni preizkus, ki mora biti glede na naravo in težo hišnega pripora posebej temeljit.

5. Kršitev ni podana. Glede na pritožbeno obrazložitev so bistvene sestavine sklepa razumljiv izrek in razlogi o odločilnih dejstvih, ki morajo biti prav tako razumljivi. Vse to je v napadenem sklepu vsebovano, zatrjevani dvom v sodni preizkus pa je zanikan že z obsegom razlogov, v katerih so podlage za utemeljenost suma, kot za ponovitveno nevarnost izčrpno povzete in nato na razumljiv način ocenjene.

6. Pritožnica neugotovljenih odločilnih dejstev ni obrazložila, zmotno pa so bila ta dejstva po njeni oceni ugotovljena zato, ker pri obdolženi niso bili najdeni nobeni dokazi, po katerih bi bilo mogoče obdolženo, glede na težo ukrepa za odpravo ponovitvene nevarnosti z zadostno stopnji verjetnosti povezati s storitvijo kaznivega dejanja. Razen tega je obdolžena mati dveh otrok, ki jih mora preživljati, kar ji je glede na naravo hišnega pripora, potem na dejstva, da se oče otrok nahaja v priporu in glede na zdravstveno stanje mlajšega otroka, nesorazmerno oteženo.

7. Posest predmetov kaznivega dejanja ni pogoj za utemeljenost suma, kot je to po pritožbeni obrazložitvi razumeti. Še zlasti v obravnavanem primeru, ko sum ne temelji zgolj na zapisnikih o preiskavi stanovanj in drugih prostorov, ampak tudi na dokazih, ki jih pritožnica ne omenja, in ki so bili po razumljivih razlogih sklepa pravilno ocenjeni.

8. Enako velja v zvezi z ugotovljeno ponovitveno nevarnostjo, ko je treba tudi pri presoji subjektivnih okoliščin izhajati iz okoliščin, ki so v neposredni zvezi s kaznivim dejanjem in ne zgolj tistih, ki kot posledica nastanejo pri odvzemu prostosti. Te sicer niti po pritožbeni presoji niso zanemarljive, spet pa glede na ugotovljene objektivne okoliščine, ponovitvene nevarnosti ne zmanjšujejo do mere, ko bi bilo treba hišni pripor zoper obdolženo odpraviti.

9. Glede na to je bilo o pritožbi zagovornice obdolžene V. J. odločiti tako kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji 402. člena ZKP).

10. Če bo za obdolženko nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o podaljšanju pripora po tarifni številki 74013 Taksne tarife v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe. Tedaj bo tudi mogoče odločati o pritožničinem končnem pritožbenem predlogu, o katerem pritožbeno sodišče, glede na navedeni predmet odločitve v tem postopku ni moglo odločiti.

Datum zadnje spremembe:

24.10.2017

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep I Kp 8230/2017
• VSM Sklep I Kp 8230/2017
• VSK Sklep I Kp 12740/2017