VSM Sodba IV Kp 10381/2011

Jedro

Objektivna zmožnost izpolnitve posebnega pogoja, določenega v pogojni obsodbi ni predmet odločanja v postopku za preklic pogojne obsodbe, ampak odločanja o vrsti kazenske sankcije, ki je bila posamezniku izrečena v obsodilni sodbi.

Izrek

I. Pritožba zagovornice obsojenega F.O. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obsojenega se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je Okrajno sodišče v Mariboru kot sodišče prve stopnje obsojenemu F.O. preklicalo pogojno obsodbo istega sodišča III K 10381/2011 z dne 27. 8. 2012 ter mu četrtem odstavku 506. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) s to sodbo določeno kazen 8 mesecev zapora izreklo, vrnitve oziroma plačila stroškov postopka za preklic pogojne obsodbe pa ga je po 507. in četrtem odstavku 95. člena ZKP oprostilo.

2. Zoper sodbo se je pritožila obsojenčeva zagovornica, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da obdolženemu pogojne obsodbe ne prekliče ali da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje o obsojenčevi zmožnosti izpolnitve posebnega pogoja po navedeni pogojni obsodbi oziroma o njegovih nezadostnih prizadevanjih z obrazložitvijo, po katerih tega pogoja objektivno - absolutno ni bilo mogoče izpolniti, kaj šele v obsojenčevem primeru, ki je bolnik in zaradi neuspeha v podjetništvu, prejemnik socialne pomoči, ki pa se je kljub temu za izpolnitev posebnega pogoja, iskreno in skladno z zmožnostmi prizadeval.

5. Objektivna zmožnost izpolnitve posebnega pogoja, določenega v pogojni obsodbi ni predmet odločanja v postopku za preklic pogojne obsodbe, ampak odločanja o vrsti kazenske sankcije, ki je bila posamezniku izrečena v obsodilni sodbi. V tem smislu je pritožnica glede na pravnomočnost pogojne obsodbe prekludirana, glede obsojenčeve subjektivne zmožnosti izpolnitve določenega posebnega pogoja pa pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje povzetim ugotovitvam sodišča prve stopnje ter kot odgovor na pritožbeno obrazložitev dodaja:

6. Obsojenemu je bila izpolnitev posebnega pogoja dvakrat podaljšana, zbolel je proti koncu obdobja, ko bi posebni pogoj moral izpolniti, pa tudi brez sredstev v tem času ni bil. Pomeni, da za izpolnitev posebnega pogoja ni bil popolnoma onemogočen, ter da bi v tej smeri lahko storil prej in več, kot tedaj, ko je tik pred zadnjim narokom za preklic pogojne obsodbe, oškodovancu plačal znesek, ki se v primerjavi s celotnim zneskom, ki bi ga mu moral skladno z določenim posebnim pogojem vrniti, izkaže za neznatnega.

7. Glede na to, in ker pritožbeno sodišče pri smiselno izvedenem preizkusu iz 383. člena ZKP ni zasledilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti je o pritožbi zagovornice obsojenega F.O. odločilo tako kot izhaja iz izreka te sodbe (prvi odstavek 507. člena in 391. člen ZKP.

8. Iz istih razlogov, kot je to storilo sodišče prve stopnje, je pritožbeno sodišče obsojenega plačila sodne takse oprostilo (prvi odstavek 507. člena, prvi odstavek 98. člena in četrti odstavek 95. člena ZKP).

Datum zadnje spremembe:

30.08.2017

Podobni dokumenti:

• VSM Sodba IV Kp 7076/2019
• VSL Sklep VII Kp 23728/2014
• VSL Sklep VII Kp 7895/2014