VSM Sklep II Kp 35003/2011

Jedro

Presoja zunajobravnavnega senata o "zadosti dokazih" je tudi v tem postopku vezana na vsebino dokazov, saj če ni ocenjena vsebina, tudi njihov pomen za obstoj utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj ne more biti ugotovljen. Presojo, ali je zadosti dokazov za utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, pa v postopku ugovora zoper obtožnico zunajobravnavni senat opravi na podlagi ugovornih navedb, kot je storil tudi v obravnavanem primeru, kjer je v sklepu sprejemljivo obrazložil, zakaj zaključuje, da vsebina zbranih dokazov utemeljenosti suma, da so obdolženci storili očitana kazniva dejanja, ne potrjuje.

Izrek

I. Pritožba okrožne državne tožilke se kot neutemeljena zavrne.

II. Stroški pritožbenega postopka bremenijo proračun.

Obrazložitev

1. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Mariboru je s sklepom I Ks 35003/2011 z dne 21. 11. 2016 o ugovoru zagovornikov obdolženih zoper obtožnico Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru MB-KT/1733/2011/AR z dne 7. 8. 2015 sklenil, da se obtožba, vložena zoper F. K. zaradi kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 263. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje po tretjem v zvezi z drugim in prvim odstavkom 263. člena KZ-1; M. G. zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po tretjem odstavku 257. člena v zvezi z 20. členom KZ-1; I. Ž. zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po tretjem odstavku 257. člena v zvezi z 20. člena KZ-1; R. V. zaradi kaznivega dejanja dajanja daril za nezakonito posredovanje po drugem odstavku 264. člena KZ-1; I. H. zaradi kaznivega dejanja dajanja daril za nezakonito posredovanje po drugem odstavku 264. člena KZ-1 in M. S. S. zaradi kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje po drugem odstavku 263. člena KZ-1, navedenih v izreku sklepa, po določilu 4. točke prvega odstavka 277. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ne dopusti in se kazenski postopek zoper obdolžence ustavi. Po prvem odstavku 96. člena ZKP bremenijo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona ter potrebni izdatki obdolžencev ter nagrada in potrebni izdatki njihovih zagovornikov proračun.

2. Zoper sklep se je pritožila okrožna državna tožilka zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kot navaja uvodoma v pritožbi, pritožbenemu sodišču pa predlaga, da napadeni sklep spremeni tako, da odloči, da se ugovori obdolženih kot neutemeljeni zavrnejo ter da se obtožba dopusti. Na pritožbo državne tožilke so odgovorili zagovorniki obdolženih F. K., M. G. in I. H., s predlogi, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožba navaja, da je zunajobravnavni senat prekoračil svoja pooblastila, ker se je v napadenem sklepu spustil v podrobno presojo dokazov in je svojo odločitev v pretežni meri oprl na ugovorne navedbe obdolženih ter odločal o vprašanjih, ki bi se morala obravnavati na glavni obravnavi. Iz odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-59/96 z dne 2. 7. 1996 povzema, da v fazi kontrole obtožnice zunajobravnavni senat preverja vse pravne in dejanske vidike kazenske odgovornosti, vendar se pri tem ne spušča v podrobno presojo dokazov; da je popolna in pravilna odločitev o stvari predmet sodbe in da je razlika med dokončno obsodilno odločitvijo in dopustitvijo obtožbe v fazi kontrole obtožnice v tem, da je temelj drugi odločitvi že "zadosti dokazov, da bi bil obdolženec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe", temelj obsodilni sodbi pa mora biti pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje. V obravnavani zadevi je po njeni oceni podanih dovolj dokazov, ki izkazujejo utemeljen sum, da so obdolženi storili dejanja, ki so predmet obtožbe.

5. Trditev, da je zunajobravnavni senat sodišča prve stopnje podrobno presojal dokaze in svojo odločitev v pretežni meri oprl na ugovorne navedbe obdolžencev, pritožba ne obrazloži. Pritožbeno sodišče, vezano na obrazložene argumente strank, utemeljenosti pritožbenih navedb ne more presojati na podlagi posplošenega očitka sodišču prve stopnje, da se je spustilo v podrobno presojo dokazov, če pri tem ni navedeno, katere dokaze naj bi presojalo drugače kot tako, da je odgovorilo na vprašanje, ali potrjujejo utemeljenost suma storitve kaznivega dejanja ali ne.

6. Pritožba pravilno navaja, da se v fazi kontrole obtožnice ugotavlja, ali je v zadevi zadosti dokazov, da bi bil obdolženec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe, ne pojasni pa, zakaj obrazložitev prvostopenjskega sklepa in njegov zaključek, da zbrani dokazi ne dajejo zadostne podlage za sklepanje, da je podan utemeljen sum, da so obdolženi storili očitana kazniva dejanja, presega presojo, ki je v ugovornem postopku naložena zunajobravnavnemu senatu, to je, ali je zbranih zadosti dokazov za utemeljen sum, da so bila storjena kazniva dejanja, ki so predmet obtožbe. Presoja zunajobravnavnega senata o "zadosti dokazih" je tudi v tem postopku vezana na vsebino dokazov, saj če ni ocenjena vsebina, tudi njihov pomen za obstoj utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj ne more biti ugotovljen. Presojo, ali je zadosti dokazov za utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, pa v postopku ugovora zoper obtožnico zunajobravnavni senat opravi na podlagi ugovornih navedb, kot je storil tudi v obravnavanem primeru, kjer je v sklepu sprejemljivo obrazložil, zakaj zaključuje, da vsebina zbranih dokazov utemeljenosti suma, da so obdolženci storili očitana kazniva dejanja, ne potrjuje.

7. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče o pritožbi okrožne državne tožilke odločilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

8. Sklep o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 96. člena in prvem odstavku 98. člena ZKP.

Datum zadnje spremembe:

21.08.2017

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep IV Kp 11864/2021
• VSC Sklep III Kp 35172/2019
• VSM Sklep II Kp 12776/2017