<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSM sodba IV Kp 46643/2010

Sodišče:Višje sodišče v Mariboru
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSMB:2017:IV.KP.46643.2010
Evidenčna številka:VSM0023551
Datum odločbe:19.04.2017
Senat, sodnik posameznik:Zdenka Klarič (preds.), Miro Lešnik (poroč.), Simona Skorpik
Področje:KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:kazniva dejanja v steku - neprava obnova postopka - izrek enotne kazni - načelo asperacije - znižanje izrečene enotne kazni

Jedro

Pritožnica si inštitut tako imenovane neprave obnove (407. člen ZKP) napačno razlaga. Izrek enotne kazni je namreč skladno z določbami 47. in 48. člena KZ-1 obvezen in zato ne more biti od volje ali soglasja obsojenca odvisno, ali pristaja na izrek enotne kazni ali ne. Neprava obnova kazenskega postopka pa je tudi sama po sebi obsojencu v korist, saj pri združevanju več zapornih kazni enotna kazen nikoli ne doseže seštevka.

Izrek

I. Pritožbi obsojenke A.K. se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v odločbi o izrečeni enotni kazni zapora spremeni tako, da se kazen devet let in enajst mesecev zapora zniža na 9 (devet) let zapora.

II. Obsojenko se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da se spremenita pravnomočni sodbi:

- 1. Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu I Kr 46643/2010 z dne 3. 12. 2013, s katero je bila obsojeni A.K. izrečena enotna kazen šest let zapora in

- 2. Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu III K 13277/2013 z dne 8. 6. 2016 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 13277/2014 z dne 8. 12. 2016, s katero je bila obsojeni A.K. izrečena enotna kazen štiri leta zapora,

- v odločbah o kazni tako, da se obsojeni A.K. ob uporabi določb 2. točke drugega odstavka 47. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), prvega odstavka 48. člena KZ-1 in 1. točke prvega odstavka 407. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) izreče enotna kazen devet let in enajst mesecev zapora.

- 3. V ostalem ostanejo navedene sodbe nespremenjene.

- 4. Skladno z določbo prvega odstavka 49. člena KZ-1 se obsojenki A.K. del kazni, ki jo je že prestala po sodbi I Kr 46643/2010 z dne 3. 12. 2013 všteje v izrečeno enotno kazen zapora.

2. Proti taki sodbi se je pritožila z laično pritožbo, ki jo je še dopolnila, obsojenka. V njej navaja, da se s predlogom za združitev kazni ne strinja; da je sodišče prve stopnje "krivo seštelo kazniva dejanja", torej da je združilo zadeve, katerih združitev ni predlagala; s sodbo II Kp 13277/2014 bo zahtevala obnovo postopka; da je sicer bila spoznana za krivo storitve kaznivih dejanj, ki jih ni storila, ampak so jih storili drugi in je bil denar za druge (zadeva K 266/2006); da ima sedem nepreskrbljenih otrok, ki so bolni. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi oziroma izrečeno enotno kazen zniža.

3. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da je pritožba obsojenke delno utemeljena, in sicer v delu, ko graja izrečeno enotno kazen, ker je previsoka. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi.

4. Pritožnica si inštitut tako imenovane neprave obnove (407. člen ZKP) napačno razlaga. Izrek enotne kazni je namreč skladno z določbami 47. in 48. člena KZ-1 obvezen in zato ne more biti od volje ali soglasja obsojenca odvisno, ali pristaja na izrek enotne kazni ali ne. Neprava obnova kazenskega postopka pa je tudi sama po sebi obsojencu v korist, saj pri združevanju več zapornih kazni enotna kazen nikoli ne doseže seštevka.(1)

5. V prejšnji točki omenjen inštitut tako imenovane neprave obnove postopka je med drugim namenjem odpravi pomanjkljivosti oziroma napak v pravnomočni sodbi, storjenih pri izreku enotne kazni (1. točka 407. člena ZKP). V primeru steka kaznivih dejanj, za katera se obdolžencu hkrati sodi (47. člen KZ-1), je sodišče, ko določi kazni za posamezna kazniva dejanja, dolžno izreči na podlagi pravil za odmero kazni v steku tudi enotno kazen. Pravila za odmero kazni za kazniva dejanja v steku pa mora sodišče uporabiti tudi takrat, ko istega storilca (obsojenca) sodi za dvoje ali več kaznivih dejanj, ki so bila storjena še prej, preden je bila kazen iz prejšnje obsodbe prestana (48. člen KZ-1). Pravila o odmeri enotne kazni torej sodišče mora upoštevati tako pri sočasnem, kot tudi pri zaporednih sojenjih istemu storilcu za več kaznivih dejanj, sicer stori kršitev kazenskega zakona v obtoženčevo škodo v smislu 5. točke 372. člena ZKP.(2)

6. Določbe 407. člena ZKP urejajo tako imenovano nepravo obnovo kazenskega postopka, s katero pa se ne spremeni dejansko stanje v pravnomočni obsodilni sodbi, temveč samo odločba o kazni. Pri tej obliki obnove ne gre za nedovoljeno ponovno sojenje za kaznivo dejanje, za katero je bil obsojenec že pravnomočno obsojen (prepoved ne bis in idem). V vseh treh primerih iz prvega odstavka 407. člena ZKP se obnovi samo tisti del kazenskega postopka, ki se nanaša na odločanje o kazni, zato da se odpravijo določene pomanjkljivosti ali napake, storjene pri izreku enotne kazni (1. in 2. točka) oziroma, da se omogoči izvršitev enotne kazni zaradi okoliščin, ki so nastale po pravnomočnosti sodbe (3. točka). Z nepravo obnovo se odločba o kazni spremeni samo v korist obsojenca. Če je bil v pravnomočni sodbi z izrekom enotne kazni prekršen zakon v korist obsojenca, je to kršitev mogoče ugotoviti, ne pa tudi odpraviti, z zahtevo za varstvo zakonitosti.(3)

7. Obrazloženo je že bilo, da je izrek enotne kazni obvezen, saj bi sodišče sicer kršilo določbo 5. točke 372. člena ZKP - ali je bila z odločbo o kazni prekoračena pravica, ki jo ima sodišče po zakonu. Zato pritožbena navedba, da bo obsojenka v zadevi II Kp 13277/2014 zahtevala obnovo postopka, ni odločilna in ni upoštevna.

8. Prav pa ima pritožba, da je sodišče prve stopnje v premali meri upoštevalo načelo asperacije, ko je izreklo ob spremembi sodb enotno kazen, saj je enotno kazen izreklo sicer ob upoštevanju olajševalnih in obteževalnih okoliščin, ki so jih sodišča že upoštevala v posameznih pravnomočnih sodbah, vendar pa je olajševalno okoliščino, da je obdolženka mati sedmih otrok in bi morala zanje skrbeti, upoštevalo v premali meri. Zato je pritožbeno sodišče enotno kazen znižalo, kot to izhaja iz izreka sodbe pritožbenega sodišča.

9. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče pri uradnem preizkusu napadene sodbe ni ugotovilo kršitev zakona, na katere je dolžno paziti (prvi odstavek 383. člena ZKP), je o pritožbi obsojenke odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (člen 391 ZKP).

10. Pritožbeno sodišče je obsojenko oprostilo plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka, saj je obsojena na prestajanje daljše zaporne kazni, zato sredstev, s katerimi bi jo plačala, nima (prvi odstavek 98. člena v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena ZKP.

---.---

Op. št. (1) : Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 291/2008.

Op. št. (2) : Isto tam.

Op. št. (3) : Mag. Štefan Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba Ljubljana 2004, točka 1, stran 876 in 877.


Zveza:

KZ-1 člen 47, 47/2, 48, 48/1, 49, 49/1. ZKP člen 372, 372-5, 407, 407/1, 407/1-1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
26.05.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA3NDIw