VSM sodba II Kp 41962/2015

Jedro

Ravnanja obdolženca, ki so jih opisale priče in njegova osebnostna motnja, ki jo je opisala in razložila izvedenka, so pri oškodovanki zagotovo že veliko pred inkriminiranimi ravnanji obdolženca porušila njune normalne medosebne odnose, kot to navaja pritožba. Zaradi opisanih obdolženčevih ravnanj oškodovanka že dolgo časa z obdolžencem ni govorila, ga ni pozdravljala in mu ni kuhala. Vendar pa obdolženčevega ravnanja ni moč oceniti le kot neetično in nepravilno, kot to skuša prepričati pritožba, ampak imajo njegova ravnanja vse zakonske znake očitanega mu kaznivega dejanja. Sodišče je to dejstvo pravilno ugotovilo in tudi obrazložilo, da je obdolženec oškodovanko s kričanjem nad njo, žalitvami in zmerjanjem ter fizičnim obračunavanjem, spravljal v podrejen položaj, zaradi česar je bila, kot je sodišče opisalo samo, vznemirjena in prestrašena.

Izrek

I. Pritožba zagovornice obdolženca J.H. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženca se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki in nagrada po uradni dolžnosti postavljene zagovornice, pa se izplačajo iz proračuna.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje obdolženca J.H. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in mu po drugem odstavku 57. člena istega zakonika izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen eno leto zapora in preizkusno dobo petih let. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) se obdolženca oprosti plačila stroškov kazenskega postopka od 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

2. Proti taki sodbi se je pritožila obdolženčeva zagovornica zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter odločbe o kazenskih sankcijah. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeno sodbo spremeni in obdolženca oprosti obtožbe, oziroma mu izreče pogojno obsodbo, pri čemer določi krajšo preizkusno dobo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Obdolženčeva zagovornica v pritožbi ne navede, iz katere točke in odstavka 371. člena ZKP naj bi sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka, to pa ni razvidno niti iz njene obrazložitve. Pritožba sicer navaja, da izrek sodbe nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe; da so ti razlogi o odločilnih dejstvih popolnoma nejasni ali v precejšnji meri s seboj v nasprotju; prav tako naj bi bilo o odločilnih dejstvih precejšnje nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki, kar bi kazalo na to, da pritožba uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Vendar pa iz obrazložitve tega pritožbenega razloga izhaja, da pritožba obrazlaga in s tem tudi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišču prve stopnje namreč očita, da sledi le izpovedbam oškodovanke, ki pa jih vsi izvedeni dokazi ne potrjujejo, in ko razlogi za vložitev kazenske ovadbe zoper obdolženca tičijo v želji obdolženca spraviti s kmetije. Po pritožbenem mnenju bi moralo sodišče prve stopnje določiti izvedenca forenzika, ki bi pregledal fotografije in ugotovil, kdaj so bile posnete. Tako uveljavljani pritožbeni razlog ni podan, kršitev, na katere je dolžno paziti, pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo.

5. Pod točko III pritožba uveljavlja pritožbeni razlog kršitve kazenskega zakona, saj sodišču prve stopnje očita, da je zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja nepravilno uporabilo kazenski zakon. Ta pritožbeni razlog pritožba torej uveljavlja v posledici zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Taka kršitev pa ni mogoča, ker je kazenski zakon kršen le tedaj, ko sodišče na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje, kazenski zakon napačno uporabi ali pa ga sploh ne uporabi. Kršitev, na katere je dolžno paziti, pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo.

6. Sodišče prve stopnje dejanskega stanja ni ugotovilo zmotno in tudi ne nepopolno. Vsa odločilna dejstva so bila na prvi stopnji pravilno in popolno ugotovljena, zbrano dokazno gradivo je bilo pravilno ocenjeno, sodišče prve stopnje pa je v svoji sodbi tudi sprejemljivo obrazložilo, zakaj šteje, da je obdolžencu očitano kaznivo dejanje dokazano. Pritožbeno sodišče zato v celoti sprejema in povzema dejanske in pravne zaključke prvostopne sodbe kot pravilne, v zvezi s pritožbenimi izvajanji obdolženčeve zagovornice pa še dodaja:

7. Bistvo pritožbenih navedb je, kot je delno že bilo obrazloženo, v graji dokazne ocene, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje in s katero se pritožba ne strinja. Predvsem poudarja, da gre pri kaznivem dejanju nasilja v družini praviloma za neko trajnejše ravnanje storilca, ki poruši medosebne odnose v družini tako, da ostanejo določeni družinski člani brez topline doma, brez občutka varnosti, so prestrašeni, in podobno. Po mnenju pritožbe so bili normalni medsebojni odnosi med obdolžencem in oškodovanko porušeni že zdavnaj, saj je oškodovanka sama priznala, da že dolgo časa z obdolžencem ni govorila, da ga niti ni pozdravljala in da mu ni niti kuhala.

8. Z navedenimi pritožbenimi izvajanji ni mogoče soglašati. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi napadene sodbe navedlo tehtne in sprejemljive razloge o tem, zakaj ne verjame zagovoru obdolženca, ampak izpovedbam oškodovanke, prič in izvedenke nevropsihiatrične stroke. Pritožbena izvajanja, ki v bistvu ne prinašajo ničesar novega, pa pravilnosti teh razlogov ne morejo ovreči. Obdolženčev zagovor je kot povsem nesprejemljiv zavrnilo z razumnimi in obširnimi razlogi že sodišče prve stopnje. Zato se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju nanje sklicuje in jim v izogib ponavljanju nima kaj bistvenega za dodati. Ni moč pritrditi zaključkom pritožbe, da je oškodovanka sicer opisala, kakšen je bil odnos z obdolžencem in da se je obdolženec spremenil, ter da je bil drugačen zaradi alkohola, vendar pa, da iz njenih izpovedb ne izhaja, da bi bila zaradi dejanja, kot je opisano, spravljena v ponižujoč oziroma podrejen položaj v odnosu do obdolženca. Sodišče prve stopnje je namreč na podlagi izpovedbe oškodovanke, prič in izvedenke psihiatrične stroke, zanesljivo ugotovilo, da je obdolženec s svojim ravnanjem izpolnil vse zakonske znake očitanega mu kaznivega dejanja. Oškodovanka je tekom postopka večkrat opisala obdolženčeva ravnanja, ki so ga s svojimi obširnimi in skladnimi izpovedbami potrdile priče - otroci oškodovanke in obdolženca, kot tudi oškodovankina sestra. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo tudi izvedensko mnenje stalne sodne izvedenke psihiatrične stroke dr. A. V.. Izvedenka je povedala, da je obdolženec J.H. dolgoletni odvisnik od alkohola in da je v teku obravnav in neuspelih zdravljenj postalo jasno, da gre primarno za čustveno neuravnovešeno osebnostno motnjo z elementi narcistične osebnostne motnje, kar je v običajnem skupinskem zdravljenju moteče in ga je terapevtska skupina ob zadnji hospitalizaciji obdolženca odklonila. Pojasnila je izvedenka tudi, da so glavni simptomi osebnostne motnje slabo obvladovanje čustvenih impulzov, predvsem jeze, agresivnih izbruhov z običajnim kasnejšim obžalovanjem, kar pa obdolžencu preprečujejo elementi narcistične osebnostne motnje, ki se kaže v pomanjkanju empatije, visokem lastnem vrednotenju in zanikanju lastne udeležbe v konfliktih. Ravnanja obdolženca, ki so jih opisale priče in njegova osebnostna motnja, ki jo je opisala in razložila izvedenka, so pri oškodovanki zagotovo že veliko pred inkriminiranimi ravnanji obdolženca porušila njune normalne medosebne odnose, kot to navaja pritožba. Zaradi opisanih obdolženčevih ravnanj oškodovanka že dolgo časa z obdolžencem ni govorila, ga ni pozdravljala in mu ni kuhala. Vendar pa obdolženčevega ravnanja ni moč oceniti le kot neetično in nepravilno, kot to skuša prepričati pritožba, ampak imajo njegova ravnanja vse zakonske znake očitanega mu kaznivega dejanja. Sodišče je to dejstvo pravilno ugotovilo in tudi obrazložilo, da je obdolženec oškodovanko s kričanjem nad njo, žalitvami in zmerjanjem ter fizičnim obračunavanjem, spravljal v podrejen položaj, zaradi česar je bila, kot je sodišče opisalo samo, vznemirjena in prestrašena.

9. Po obrazloženem se pokaže, da pritožbena izvajanja zagovornice ne morejo omajati pravilnosti na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja in je zato pritožba zagovornice zoper prvostopni krivdni izrek neutemeljena.

10. Na pritožbo obdolženčeve zagovornice je pritožbeno sodišče preizkusilo še odločbo o izrečeni kazenski sankciji obdolžencu. Preizkus je pokazal, da ni nobenega razloga za njeno spremembo v obdolženčevo korist. Pritožba spregleda, da je sodišče prve stopnje obdolžencu že izreklo pogojno obsodbo. Ko pa si prizadeva za izrek krajše preizkusne dobe, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni nobenega utemeljenega razloga za izrek krajše preizkusne dobe, saj je sodišče prve stopnje upoštevalo obteževalno okoliščino, da je bil obdolženec doslej že večkrat kaznovan zaradi nasilnih kaznivih dejanj (mučenje živali, preprečitev uradnega dejanja uradni osebi, huda telesna poškodba) in kaznivega dejanja goljufije. Zato bo le izrečena najdaljša preizkusna doba pokazala, ali je izrečena pogojna obsodba obdolžencu za očitano kaznivo dejanje utemeljena, ali je torej bila pozitivna prognoza sodišča prve stopnje pravilna in upravičena, da obdolženec kaznivih dejanj ne bo več ponavljal.

11. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče pri uradnem preizkusu napadene sodbe ni ugotovilo kršitev zakona, na katere je dolžno paziti (prvi odstavek 383. člena ZKP), je o pritožbi obdolženčeve zagovornice odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (člen 391 ZKP).

12. Iz istih razlogov, kot sodišče prve stopnje, je tudi pritožbeno sodišče obdolženca oprostilo plačila stroškov pritožbenega postopka. Izrek o stroških temelji na določbah prvega odstavka 98. člena in četrtem odstavku 95. člena ZKP in je v skladu z odločbo Bpp 321/2016.

Datum zadnje spremembe:

26.05.2017

Podobni dokumenti:

• VSRS sodba VIII Ips 82/2016
• VSL Sodba II Kp 45029/2012
• VSM sodba II Kp 48457/2015