VSL Sklep IV Cp 2166/2020

Jedro

Poseg v pravico do kontradiktornosti postopka je podan v primeru, če sodišče ne izvede predlaganih dokazov, ki so pomembni za odločitev. Sodišče zato ne sme brez utemeljenega razloga zavrniti dokaznega predloga udeleženca postopka. V konkretnem primeru pa je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa navedlo prepričljive razloge, zaradi katerih predlog predlagateljice ni utemeljen, iz katerih tudi izhaja, zakaj sodišče ni izvedlo vseh dokazov, ki jih je predlagala predlagateljica.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka predlagateljice in nasprotnega udeleženca se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Predlagateljica je 28. 4. 2020 vložila predlog za spremembo stikov med mld. A. A.¹ in nasprotnim udeležencem, kot so bili določeni s sodno poravnavo II N 000/2019 z dne 25. 2. 2020² in hkrati še predlog za izdajo začasne odredbe.

2. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 27. 5. 2020 predlogu predlagateljice za izdajo začasne odredbe delno ugodilo in tudi po uradni dolžnosti izdalo sklep o začasni odredbi, s katerim je odločilo, da potekajo stiki med otrokom in nasprotnim udeležencem do pravnomočnega zaključka tega postopka oziroma do drugačne odločitve sodišča vsako sredo od 16.00 do 18.00 in med vikendom v soboto ali nedeljo od 13.00 do 18.00. Zoper sklep udeleženca nista vložila pravnega sredstva.

3. Predlagateljica je 6. 10. 2020 vložila nov predlog za izdajo začasne odredbe, v katerem je navajala, da obstoji velika verjetnost, da je nasprotni udeleženec spolno zlorabil otroka. Iz tega razloga je predlagala ukinitev stikov, na naroku 5. 11. 2020 pa je predlagala, da se stiki določijo pod nadzorom centra za socialno delo.

4. Sodišče prve stopnje je predlog predlagateljice z izpodbijanim sklepom zavrnilo, ker je ugotovilo, da ni izkazano s stopnjo verjetnosti, da bi katerokoli ravnanje in vedenje otroka ali nasprotnega udeleženca kazalo na to, da je bil otrok žrtev spolne zlorabe s strani nasprotnega udeleženca.

5. Predlagateljica v pritožbi navaja, da ne drži navedba sodišča prve stopnje, da je predlagateljica predlagala, da CSD in pediatrinja podata dodatna pojasnila. Predlagateljica je predlagala neposredno zaslišanje pediatrinje in zaslišanje strokovne sodelavke A. A. iz CSD X, ki je avtorica izdelanih mnenj CSD. Sodišče ni navedlo razlogov, zakaj ni potrebno zaslišanje teh oseb. S tem je bila predlagateljici kršena pravica do izjave in s tem pravica do obravnavanja iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pisna komunikacija ne more nadomestiti neposrednega dialoga med pediatrinjo in strokovno sodelavko ter sodiščem oziroma predlagateljico.³ V konkretnem primeru je utemeljenost predloga odvisna od mnenja CSD in pediatrinje, zato bi sodišče moralo zaslišati navedeni osebi. Le na ta način bi lahko odpravilo dvom o primernosti in strokovnosti poročila oziroma mnenja. Iz dopolnitve poročila CSD je razvidno, da avtor mnenja ni A. A., katera je predlagateljici na razgovoru 2. 10. 2020 rekla, da so opisane težave pri otroku lahko posledica spolne zlorabe. Z zaslišanjem strokovne sodelavke bi bilo pojasnjeno, zakaj ta del razgovora ni vključen v mnenje CSD. Pediatrinja v svoji dopolnitvi ni korektno zapisala vsebine razgovora s predlagateljico. Pediatrinja je namreč na podlagi opisa, ki ji ga je dala predlagateljica, izjavila, da gre lahko za spolno zlorabo. Tega v svojem poročilu ni zapisala. Sodišče v sklepu zmotno ugotavlja, da predlagateljica drugih dokazov o sumu zlorabe ni predlagala. Predlagateljica je poleg zaslišanja pediatrinje in strokovne sodelavke CSD, predlagala, da se postavi izvedenca klinične psihologije in izvedenca psihiatra. Sodišče ni pojasnilo, zakaj teh dokazov ni izvedlo. Že v tej fazi postopka bi bilo treba angažirati izvedenca psihiatra, saj gre v konkretnem primeru za očitek kaznivega dejanja spolnega napada na otroka. CSD in pediatrinja nimata potrebnega posebnega strokovnega znanja. Opravljen je bil razgovor z roditeljema, ni pa bil opravljen klinično psihološki in psihiatrični pregled roditeljev in otroka. Sodišče je strokovnost podelilo tudi poročilu pediatrinje, ki lahko ugotavlja klinično sliko otroka, ni pa usposobljena za ugotavljanje psihičnega stanja otroka, zato je irelevantno mnenje pediatrinje, da ni zaznala okoliščin, ki bi kazale na spolno zlorabo. Sodišče se je postavilo v vlogo strokovnjaka, ko ugotavlja, da je marsikatero ravnanje otroka treba pripisati njegovi razvojni fazi, kot so npr. trma, odnos do kopanja, raziskovanje lastnega telesa in strah pred nekaterimi ljudmi. Predlagateljica je na naroku izpovedala, da imajo tudi pri njej doma bazen s klorom, pa otrok nima rdečih in zabuhlih oči ter nima vnete ritke od kopanja. Iz teh razlogov bi bilo treba postaviti izvedenca klinično psihološke stroke, ki bi odgovoril, ali je bil otrok s strani nasprotnega udeleženca spolno zlorabljen. Do pridobitve izvedenskih mnenj se sodišče ne more s stopnjo verjetnosti opredeliti, ali je vedenje otroka res posledica razvojne faze ali pa gre za posledice spolne zlorabe. Sodišče bi moralo slediti vsaj podrednemu predlogu predlagateljice, da se stiki začasno izvajajo v prisotnosti strokovnih sodelavcev CSD. Predlagateljica je tudi priglasila pritožbene stroške.

6. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev, priglasil pa je tudi pritožbene stroške.

7. Pritožba ni utemeljena.

8. Poseg v pravico do kontradiktornosti postopka je podan tudi v primeru, če sodišče ne izvede predlaganih dokazov, ki so pomembni za odločitev. Sodišče zato ne sme brez utemeljenega razloga zavrniti dokaznega predloga udeleženca postopka. V konkretnem primeru pa je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa navedlo prepričljive razloge, zaradi katerih predlog predlagateljice ni utemeljen, iz katerih tudi izhaja, zakaj sodišče ni izvedlo vseh dokazov, ki jih je predlagala predlagateljica.

9. Sodišče prve stopnje je v konkretnem primeru ravnalo pravilno, ker ni izvedlo vseh predlaganih dokazov predlagateljice, ker so že dokazi, ki so bili izvedeni, z zadostno stopnjo verjetnosti potrjevali, da ni izkazana spolna zloraba nasprotnega udeleženca nad otrokom. Tudi dosedanja ravnanja predlagateljice v zvezi z zagotavljanjem stikov otroka z nasprotnim udeležencem, so pomembna za presojo utemeljenosti njenega predloga.

10. Sodišče prve stopnje je na naroku 5. 11. 2020 v okviru odprtega sojenja udeležencema pojasnilo, da mnenje CSD in poročilo pediatrinje ne potrjujeta navedb predlagateljice o spolni zlorabi otroka. Po zaslišanju udeležencev je predlagateljica predlagala zaslišanje strokovne sodelavke CSD in pediatrinje, sodišče prve stopnje pa je sklenilo, da teh oseb ne bo zaslišalo, da pa bo opravilo dodatne poizvedbe pri CSD in pediatrinji. Predlagateljica na naroku ni nasprotovala taki odločitvi sodišča prve stopnje, odločilna pa je okoliščina, da je sodišče prve stopnje od CSD in pediatrinje prejelo dodatna pojasnila, ki ne potrjujejo navedb predlagateljice, predvsem pa iz vseh mnenj in poročil CSD in pediatrinje izhaja, da niso opazili oziroma zaznali elementov, ki bi nakazovali na spolno zlorabo.

11. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je sodišče prve stopnje glede na trditveno podlago predlagateljice, odločitev pravilno oprlo na mnenja (poročila) CSD in pediatrinje, iz katerih izhaja, da ni indicev o spolni zlorabi otroka, s tem, da je CSD v mnenju izpostavil, da je bil zadnji stik nasprotnega udeleženca z otrokom 28. 9. 2020 in da predlagana začasna odredba predlagateljice posega v pravico nasprotnega udeleženca in otroka do stikov.

12. Predlagateljica se v pritožbi zavzema, da bi bilo treba že v postopku odločanja o utemeljenosti začasne odredbe pridobiti mnenji psihiatra in kliničnega psihologa. Glede na ugotovljena dejstva takšna pritožbena teza ni utemeljena. Nenazadnje bosta ta dokaza izvedena v zvezi z njenim predlogom, ki se vodi v rednem nepravdnem postopku, ker je sodišče prve stopnje (oba) udeleženca že pozvalo na plačilo predujma za izvedenca oziroma da predložita odločbi Bpp. Treba je še upoštevati, da bo sodišče prve stopnje v nadaljevanju rednega postopka po uradni dolžnosti moralo izreči ukrep za varstvo koristi otroka takoj, če bo ugotovilo, da je otrok ogrožen, ob izkazanih predpostavkah iz 157. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ).

13. Sodišče izda začasno odredbo le v primeru, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). V sodni praksi je enotno stališče, da je začasna odredba potrebna le v primerih, ko so otrokove koristi tako ogrožene, da ni mogoče čakati na zaključek postopka. Gre torej za dve predpostavki; da je izkazana ogroženost otroka in da je potrebno takojšnje odločanje zaradi zavarovanja njegovih korist. Nobenega dvoma ni, da predlagateljica ni izkazala s potrebno stopnjo verjetnosti, da je otrok ogrožen. Sodišče je zaslišalo udeleženca, pridobilo je mnenja CSD in otrokove pediatrinje, iz katerih izhaja, da sum spolne zlorabe otroka s strani nasprotnega udeleženca ni izkazan. Treba pa je še upoštevati, kar izhaja iz mnenja CSD, da nasprotni udeleženec ni imel stika z otrokom od 28. 9. 2020, ker predlagateljica očitno meni, da ji že vložitev predloga daje upravičenje, da ne zagotavlja stikov otroka z nasprotnim udeležencem na način, kot je to določeno s sklepom sodišča prve stopnje z dne 27. 5. 2020.

14. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku; v nadaljevanju ZNP-1).

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo, ko bo sodišče prve stopnje odločalo o vseh stroških postopka po prostem preudarku, kot to določa 101. člen ZNP-1.

-------------------------------
¹ Rojen ... 2019.
² S sodno poravnavo so bili določeni stiki nasprotnega udeleženca z otrokom dvakrat tedensko in en dan med vikendom od 10.00 do 18.00 (podrobneje glej sodno poravnavo – priloga A21).
³ Pritožba se sklicuje na odločbi VSRS: II Ips 464/2006 in II Ips 141/2007.

Datum zadnje spremembe:

25.02.2021

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep IV Cp 275/2023
• VSL Sklep IV Cp 1455/2019
• VSM Sklep III Cp 120/2020