VSL Sklep I Cp 7/2021

Jedro

Sodišče prve stopnje je dejstva glede dogajanja pred zadržanjem osebe ugotovilo na podlagi mnenja izvedenke, ki je podatke o teh dogodkih povzela iz zdravstvene dokumentacije zadržane osebe. Izvedenka je na zaslišanju na naroku navedla, da iz te dokumentacije izhaja, da je zdravljenje potrebno zato, ker je pritožnik pred sprejemom resno zdravstveno in življenjsko ogrožal druge, ko je v bolezenskem stanju vozil avtomobil, ukradel dva avtomobila in povzročil prometno nesrečo. Odvetnik zadržane osebe zoper takšne ugotovitve izvedenke na naroku po vpogledu v zdravstveno dokumentacijo zadržane osebe ni imel pripomb, zato pritožnik sedaj neutemeljeno izpodbija navedene ugotovitve sodišča prve stopnje, ki temeljijo na neprerekanem izvedenskem mnenju.

V postopku po ZDZdr ne gre za ugotavljanje, ali je pritožnik storil kaznivo dejanje ali prekršek, zato so nerelevantne navedbe pritožnika, da niso bili pridobljeni ne kazenska ovadba ne predlog za prekrškovni pregon oziroma plačilni nalog.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje osebi A. A., roj. 0000, omejilo prisotnost pri izvajanju dokazov in ga zadržalo v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v Univerzitetni psihiatrični kliniki ... za čas enega tedna, najdlje do 4. 1. 2021.

2. Zoper ta sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila zadržana oseba po odvetniku. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da zadržano osebo odpusti iz zdravljenja, podrejeno pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da ji je sodišče neutemeljeno oziroma brez ustreznih in prepričljivih razlogov odvzelo pravico do navzočnosti pri izvajanju dokazov. Njene psihične težave so tekom dosedanjega obravnavanja oziroma s potekom časa v pretežnem delu sanirane oziroma ozdravljene in niso več v taki obliki, da bi narekovale zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom navedene klinike. V obravnavanem primeru niso izpolnjeni vsi pogoji po 1. odst. 39. člena Zakona o o duševnem zdravju. Zadržana oseba ne ogroža svojega življenja in zdravja, kakor tudi ne življenj in zdravja drugih oseb, pri čemer tudi ne ogroža svojega in tujega premoženja. Sodišče ni uspelo pridobiti prav nobenega zanesljivega dokaza, da je zadržana oseba storila očitana mu protipravna dejanja, katerih storitev odločno zanika. On ni ukradel osebnih avtomobilov niti storil kakšnih drugih kaznivih dejanj. Sporno vožnjo, v kateri naj bi prišlo do prometne nesreče, je izvajal zato, ker je bil v to prisiljen z grožnjami, podanimi s strani nekih tretjih oseb. Takšnega zagovora ni uspel izpodbiti še prav noben zanj obremenilni dokaz. Ni izkazana vzročna zveza med predmetno prometno nesrečo in posledično materialno škodo ter pritožnikovimi zatrjevanimi psihičnimi težavami. Zgolj domnevne navedbe policistov niso noben argumentiran dokaz, s katerim bi bili podprti zakonski razlogi za prisilno zadržanje osebe. Sodišče bi moralo pridobiti izjave očividcev pridržani osebi očitanih ji dejanj, s katerimi bi ogrožala življenje sebe in drugih, kakor tudi premoženje. Sodišče tudi ni pridobilo zapisnika policije o ogledu kraja prometne nesreče, njenih fotografij, izjave policistov, ki so v kritičnem času komunicirali s pritožnikom. Ni bil pridobljen plačilni nalog policije, ki naj bi se nanašal na sporni dogodek, niti morebitna kazenska ovadba ali predlog za prekrškovni pregon. Zadržana oseba nima konfliktnih nagnjenj in ni agresivna, zato je izključena nevarnost v nakazanem smislu, kot to navaja sodišče v napadenem sklepu. Sam pritožnik ob svojem zaslišanju ni potrdil ali priznal spornih očitkov na njegovo škodo. V škodo zadržane osebe so bile kršene pomembne ustavne pravice, še zlasti pravica do osebne svobode, pravica do varstva duševne integritete ter pravica do prostovoljnega zdravljenja. Uspeh v zvezi z zdravljenjem bi se dal doseči tudi z obliko ambulantnega zdravljenja, katerega bi se redno udeleževal in upošteval navodila zdravnikov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je postopek potekal v skladu z določili Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr¹), glede na ugotovljena dejstva pa je bilo pravilno uporabljeno tudi materialno pravo. Sklep ima tudi vse razloge o odločilnih dejstvih.

5. Sodišče prve stopnje je na predlog izvedenke skladno s 3. odst. 47. člena ZDZdr zadržani osebi pravilno omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov, saj bi po strokovnih ugotovitvah izvedenke lahko nastale škodljive posledice za zdravje osebe in zaupnost oziroma varnost drugih. Zadržano osebo bi prisotnost pri izvajanju dokazov v njenem sedanjem psihičnem stanju še dodatno vznemirila, kar bi poslabšalo njeno psihično stanje.

6. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu imajo oporo v izvidu in mnenju izvedenke dr. B. B. in zaslišanju nasprotnega udeleženca. Na podlagi teh izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so podani vsi pogoji iz 39. člena ZDZdr za začasno omejitev svobode nasprotnemu udeležencu. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki temeljijo na izvedenskem mnenju, izhaja, da pri osebi obstojijo vsi znaki poslabšanja kronificirane paranoidne shizofrenije v končnem stanju, pri kateri so v ospredju znaki kronične osebnostne spremenjenosti z upadom socialnega funkcioniranja ter akutnim blodnjavim mišljenjem, ob čemer sta njegova presoja realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje trenutno hudo moteni. Zaradi tega lahko hudo ogroža svoje zdravje ali celo življenje in v sklopu psihoze predvsem življenje drugih. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pritožnik v takšnem stanju povzročil prometno nesrečo, ki bi se lahko končala tragično in s človeškimi žrtvami. Ugotovilo je tudi, da v takšnem stanju ne bi smel voziti avtomobila, česar pa se pritožnik v tem stanju ne zaveda in ostaja do svoje bolezni popolnoma nekritičen. Predpisanih zdravil ne jemlje, saj jih po njegovem ne potrebuje in je torej tudi do nujnosti jemanja zdravil popolnoma nekritičen, posledica pa je moteno obvladovanje njegovega ravnanja. Sodišče prve stopnje je dejstva glede dogajanja pred zadržanjem osebe ugotovilo na podlagi mnenja izvedenke, ki je podatke o teh dogodkih povzela iz zdravstvene dokumentacije zadržane osebe. Izvedenka je na zaslišanju na naroku navedla, da iz te dokumentacije izhaja, da je zdravljenje potrebno zato, ker je pritožnik pred sprejemom resno zdravstveno in življenjsko ogrožal druge, ko je v bolezenskem stanju vozil avtomobil, ukradel dva avtomobila in povzročil prometno nesrečo. Odvetnik zadržane osebe zoper takšne ugotovitve izvedenke na naroku dne 28. 12. 2020 po vpogledu v zdravstveno dokumentacijo zadržane osebe ni imel pripomb, zato pritožnik sedaj neutemeljeno izpodbija navedene ugotovitve sodišča prve stopnje, ki temeljijo na neprerekanem izvedenskem mnenju. Glede na to, da je izvedenka ugotovila, da je pritožnik v bolezenskem stanju povzročil prometno nesrečo, s tem pa ogrožal druge (seveda pa tudi sebe), je podana tudi vzročna zveza med psihičnim stanjem pritožnika in povzročitvijo prometne nesreče, nasprotne pritožbene navedbe pa niso utemeljene. Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, sodišče prve stopnje ni sledilo izpovedbi pritožnika, ki je po ugotovitvi izvedenke posledica blodnjavega doživljanja, pritožbeno sodišče pa takšno dokazno oceno sprejema. Neutemeljene so tako pritožbene navedbe, da pritožnik ni priznal oziroma potrdil spornih očitkov na njegovo škodo. V obravnavanem postopku po ZDZdr ne gre za ugotavljanje, ali je pritožnik storil kaznivo dejanje ali prekršek, zato so nerelevantne navedbe pritožnika, da niso bili pridobljeni ne kazenska ovadba ne predlog za prekrškovni pregon oziroma plačilni nalog.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, saj ambulantno zdravljenje, zdravljenje na odprtem oddelku in nadzorovana obravnava zaradi nesposobnosti sodelovanja zadržane osebe ne bi bilo učinkovito in tako tudi ne bi odvrnile ogroženosti zadržane osebe. Glede na navedeno je neutemeljen pritožnikov predlog, da bi se zdravil ambulantno.

8. Glede na navedeno so tudi po oceni pritožbenega sodišča podani vsi kumulativno zahtevani pogoji za pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom v skladu s 53. členom v zvezi z 39. členom ZDZdr. Poseg v udeleženčeve ustavnopravno varovane pravice ima torej vso potrebno zakonsko podlago.

9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik ne uveljavlja nobene kršitve postopka pred sodiščem prve stopnje, samo pa prav tako ni zaznalo nobene od tistih, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1 in v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). V času odločanja o pritožbi še ni bilo pogojev za pravnomočnost sklepa (še ni potekel rok za pritožbo ostalih udeležencev). Zato sklepa še ni mogoče potrditi. Skladno s tretjim odstavkom 67. člena ZDZdr je odločeno le o pritožbi odvetnika zadržane osebe. Učinek pravnomočnosti sklepa bo nastopil, ko se bo iztekel rok za pritožbo ostalih udeležencev ali ko bo pritožbeno sodišče odločilo o njihovi morebitni pritožbi.²

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 77/2008 s spremembami.
² Primerjaj odločitvi VSL I Cp 2086/2014, VSL I Cp 1757/2015.

Datum zadnje spremembe:

25.02.2021

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep II Cp 150/2021
• VSL Sklep I Cp 1715/2020
• VSL sklep I Cp 1875/2015