VSL Sklep Cst 570/2020

Jedro

Višje sodišče je zavrglo pritožbo dolžnika. Izpodbijani sklep je bil izdan v postopku denarnega kaznovanja zakonitega zastopnika dolžnika. Zato ima pravico do pritožbe le kaznovani, tj. zakoniti zastopnik.

Drži pritožnikovo stališče, da je vloga zakonitega zastopnika zastopati stranko v stečajnem postopku, vendar pa to ne pomeni, da je to dopustno storiti na način, ki je jasno v nasprotju z vestnostjo in poštenjem. Pritožnikovo neprestano pavšalno vlaganje ugovorov zoper plačilne naloge pomeni zlorabo pravice – tudi zaradi tega se je predhodni stečajni postopek zavlekel na slabi dve leti. V konkretni zadevi gre za tipično zlorabo procesne pravice z namenom zavlačevati ali oteževati postopek.

Izrek

Pritožba dolžnika se zavrže, pritožba A. A. pa zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo:

1. Ugovor zakonitega zastopnika dolžnika N. d. o. o., A. A., Ljubljana, z dne 3. 11. 2020 (r. 104) zoper nalog za plačilo sodne takse z dne 9. 10. 2020 (r. 94) se zavrne. Takso v višini 82,00 EUR je dolžnik dolžan plačati v roku 15 dni od prejema tega sklepa.

2. Zakoniti zastopnik dolžnika N. d. o. o., A. A., Ljubljana, se zaradi zlorabe procesnih pravic v zvezi z dne 3. 11. 2020 (r. št. 104) vloženim ugovorom zoper plačilni nalog z dne 9. 10. 2020 (r. št. 94) kaznuje z denarno kaznijo v višini 400,00 EUR, ki jo je dolžan plačati v roku 15 dni po pravnomočnosti tega sklepa v dobro proračuna Okrožnega sodišča v Ljubljani.

2. Dolžnik in zakoniti zastopnik sta se zoper sklep pritožila. V pritožbi so uveljavljeni vsi trije pritožbeni razlogi. Bistvo pritožbe je, da je razpravljajoča sodnica pristranska, dolžnik oziroma njegov zakoniti zastopnik pa v tem postopku uveljavlja vsa pravna sredstva, ki mu po pravu gredo. Vložitev ugovora zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse je pravica stranke, in sicer pravica stranke preveriti pravilnost in zakonitost zahtevka oziroma odmerjene sodne takse. Enako kot odvetnik je tudi zakoniti zastopnik družbe dolžan pravno osebo pred sodiščem zastopati vestno in požrtvovalno ter zanjo uporabiti vsa dopustna pravna sredstva.

3. Pritožba dolžnika ni dopustna, pritožba zakonitega zastopnika pa ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je 9. 10. 2020 izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse (r. št. 94), s katerim je dolžnikovemu zakonitemu zastopniku naložilo plačilo sodne takse za pritožbo v višini 82,00 EUR po tarifni številki 5122 Zakona o sodnih taksah – ZST-1. Pritožnik je zoper plačilni nalog vložil ugovor z obrazložitvijo, da je sodišče sodno takso napačno odmerilo. Po ugovoru, v katerem so dopustni ugovorni razlogi le-ti, ki so določeni v 34.a členu ZST-1 (da je bila taksa že plačana ali da jo je sodišče napačno odmerilo), je sodišče s sedaj izpodbijanim sklepom ugovor dolžnikovega zakonitega zastopnika zavrnilo in ga hkrati kaznovalo z denarno kaznijo zaradi zlorabe pravic. Navedlo je, da je smiselno enak ugovor pritožnik podal že zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep z dne 4. 9. 2020 (sklep na r. št. 84), v zvezi s katerim je sodišče že izreklo sklep o kaznovanju zaradi vsebinsko enakih razlogov (sklep sodišča z dne 14. 10. 2020 na r. št. 98). Sodišče je pritožniku že v obrazložitvi sklepa z dne 4. 9. 2020 pojasnilo, da je sodna taksa odmerjena v višini 82,00 EUR v skladu s tarifno številko 5122 ZST-1 (postopek o pritožbi zoper druge odločbe). Vlaganje očitno neutemeljenih ugovorov zoper plačilni nalog o odmeri sodne takse potem, ko je sodišče že ponovno pojasnilo način določitve le-te, pomeni zlorabo pravice. Zakoniti zastopnik dolžnika vlaga ugovore zoper odmero sodne takse, pri čemer pa so si ugovorne navedbe vsebinsko enake. Takšno ravnanje vodi zgolj k zavlačevanju postopka, kar pa ni namen pravice do pravnega varstva ter nasprotuje načelu vestnosti in poštenja, je povedalo sodišče prve stopnje.

5. Če stranka ali njen zakoniti zastopnik z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo, poštenjem, zlorablja pravice, ki jih ima po tem zakonu, jima sodišče lahko izreče denarno kazen ali druge ukrepe, določene s tem zakonom (drugi odstavek 11. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ki se v tem postopku uporablja na podlagi prvega odstavka 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP).

6. Višje sodišče je najprej zavrglo pritožbo dolžnika. Izpodbijani sklep je bil izdan v postopku denarnega kaznovanja zakonitega zastopnika dolžnika. Zato ima pravico do pritožbe le kaznovani, tj. zakoniti zastopnik. Odločitev višjega sodišča v tem delu temelji na 1. točki 365. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena istega zakona.

7. Višje sodišče se strinja tako z odločitvijo kot tudi z razlogi sodišča prve stopnje.

8. Nedvomno se je pritožnik zavedal protipravnosti svojega procesnega ravnanja, ko je vsakič, ko je prejel plačilni nalog v pritožbenem postopku zoper sklep, izdan v predhodnem stečajnem postopku, vložil ugovor zoper plačilni nalog, vselej z istim ugovornim razlogom (izpodbijanega sklepa ni moč preizkusiti, saj iz obrazložitve ni razbrati izračuna za plačilo zneska sodne takse). Sodišče prve stopnje je pritožniku že pred izdajo izpodbijanega sklepa jasno povedalo, kolikšna je višina sodne takse za pritožbo v stečajnem postopku zoper druge sklepe in na kateri podlagi. Poleg razlogov v sklepih o ugovoru je to jasno napisano tudi v plačilnih nalogih za plačilo sodne takse. Zato tudi po prepričanju višjega sodišča vsakokratne ugovorne navedbe, da sodna taksa ni pravilno izračunana, pomenijo zlorabo procesne pravice. Drži pritožnikovo stališče, da je vloga zakonitega zastopnika zastopati stranko v stečajnem postopku, vendar pa to ne pomeni, da je to dopustno storiti na način, ki je jasno v nasprotju z vestnostjo in poštenjem. Takšno pritožnikovo neprestano pavšalno vlaganje ugovorov zoper plačilne naloge pomeni zlorabo pravice – tudi zaradi tega se je predhodni stečajni postopek zavlekel na slabi dve leti. V konkretni zadevi gre za tipično zlorabo procesne pravice z namenom zavlačevati ali oteževati postopek.¹

9.Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani. Ker tudi niso podani pritožbeni razlogi, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

-------------------------------

¹ Jan Zobec v dr. Lojze Ude, dr. Aleš Galič (red.) Pravdni postopek: Zakon s komentarjem, prva knjiga, Uradni list, GV Založba, Ljubljana 2010, stran 104. Višje sodišče je pritožnika že v sklepu z dne 6. 10. 2020 (r. št. 91) jasno opozorilo, da zlorablja pravico – takrat procesno pravico zahtevati izločitev razpravljajoče sodnice, če so zato podani pogoji po 70. členu ZPP. Sodišče prve stopnje je zakonitega zastopnika denarno kaznovalo zaradi zlorabe pravice ugovora zoper plačilni nalog tudi s sklepom z dne 14. 10. 2020 (r. št. 98).

Datum zadnje spremembe:

12.02.2021

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 195/2021
• VSL sklep I Cp 3008/2014
• VSC Sklep II Ip 231/2021