VSL Sklep I Cpg 14/2021

Jedro

Kot (vsebinsko) nov predlog za oprostitev plačila sodne takse bi bilo mogoče obravnavati predlog tožeče stranke z dne 13. 11. 2020 le, če bi navajala in izkazala spremenjene okoliščine od pravnomočne odločitve o prvotnem predlogu za oprostitev plačila sodne takse za redni postopek. Trditvenega in dokaznega bremena v tej smeri pa tožeča stranka ni zmogla. Slabo likvidnostno stanje, ki ga je zatrjevala v pritožbi samo po sebi ne utemeljuje oprostitve plačila takse. Podlaga za sprejem pravnomočne odločitve o zavrnitvi predloga za taksno oprostitev za redni postopek je bila ugotovitev, da s plačilom sodne takse v znesku 415,00 EUR opravljanje dejavnosti tožeče stranke ne bo ogroženo. Pritožnik ob vložitvi ponovnega predloga za taksno oprostitev ni konkretno zatrjeval niti dokazoval spremenjenih okoliščin od tistih, ki so bile v postopku že ugotovljene.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse z dne 13. 11. 2020 zavrglo.

2. Zoper sklep je pravočasno pritožbo vložila tožeča stranka in ponovno prosila za oprostitev plačila sodne takse. V pritožbi je navedla, da je zaradi posledic pandemije in odpovedi potencialnega kupca v težki finančni situaciji. Prihodki tožeče stranke so se iz 237.982 EUR v septembru 2020 zmanjšali na 94.165 EUR v novembru 2020. Podjetje je v velikem likvidnostnem krču.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožeča stranka v obravnavanem primeru 25. 10. 2019 podala predlog za oprostitev plačila sodne takse za redni postopek v znesku 415,00 EUR, ki ga je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 27. 1. 2020 zavrnilo (list. št. 48-50). Tožeča stranka dolgovane sodne takse ni plačala, zato je sodišče s sklepom z dne 3. 9. 2020 (list. št. 68) postopek ustavilo. Sodišče prve stopnje je nato tožeči stranki poslalo nalog za plačilo takse zaradi domneve umika tožbe dne 29. 10. 2020 v znesku 109,00 EUR (list .št. 75-76). Tožeča stranka takse ni plačala, je pa 13. 11. 2020 sodišču poslala vlogo oziroma predlog za oprostitev plačila sodne takse. Ker je bilo o (ne)utemeljenosti predloga za taksno oprostitev v zvezi s plačilom sodne takse za redni postopek že pravnomočno odločeno s sklepom z dne 27. 1. 2020, bi ponovno odločanje o predlogu glede iste taksne obveznosti pomenilo ponovno odločanje o isti stvari. Zato je sodišče prve stopnje ponovni predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse z dne 13. 11. 2020 zavrglo.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Stališče prvostopnega sodišča, da je taksna obveznost za redni postopek, ki je predmet plačila po obravnavanem plačilnem nalogu, nastala s prispetjem spisa na Okrožno sodišče v Ljubljani, je pravilno. O neoprostitvi plačila navedene taksne obveznosti pa je bilo odločeno s sklepom z dne 27. 1. 2020. Plačilni nalog z dne 29. 10. 2020 je bil izdan v posledici neplačila dolgovane sodne takse na podlagi 4. odstavka 34. člena ZST-1. Ta določa, da je treba v primeru, ko se vloga šteje za umaknjeno, ker taksa za postopek o tej vlogi ni bila plačana, plačati takso, ki je v tarifnem delu ZST-1 določena za umik te vloge.

7. Kot (vsebinsko) nov predlog za oprostitev plačila sodne takse bi bilo mogoče obravnavati predlog tožeče stranke z dne 13. 11. 2020 le, če bi navajala in izkazala spremenjene okoliščine od pravnomočne odločitve o prvotnem predlogu za oprostitev plačila sodne takse za redni postopek. Trditvenega in dokaznega bremena v tej smeri pa tožeča stranka ni zmogla. Slabo likvidnostno stanje, ki ga je zatrjevala v pritožbi samo po sebi ne utemeljuje oprostitve plačila takse. Podlaga za sprejem pravnomočne odločitve o zavrnitvi predloga za taksno oprostitev za redni postopek je bila ugotovitev, da s plačilom sodne takse v znesku 415,00 EUR opravljanje dejavnosti tožeče stranke ne bo ogroženo. Pritožnik ob vložitvi ponovnega predloga za taksno oprostitev ni konkretno zatrjeval niti dokazoval spremenjenih okoliščin od tistih, ki so bile v postopku že ugotovljene. Glede na navedeno je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da gre zgolj za ponovni predlog o stvari, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno. Takšen predlog ni dovoljen in ga je sodišče pravilno zavrglo.

8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa pri uradnem preizkusu sklepa ni zasledilo nobene od kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

12.02.2021

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 81/2021
• Sodba I Up 1364/2006
• VSL sklep II Cp 3127/2010