VSL Sklep II Ip 1072/2020

Jedro

V postopku izvršbe na podlagi izvršilnega naslova je predpostavka poprejšnje zahteve za plačilo od družbe z neomejeno odgovornostjo za nastop subsidiarne odgovornosti družbenikov izpolnjena že po naravi stvari – da je upnik zoper družbo z neomejeno odgovornostjo pridobil izvršilni naslov, je moral (s tožbo oziroma v konkretnem primeru s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine) zahtevati plačilo od družbe, glede na potrebo po vložitvi predloga za izvršbo pa je bila ta zahteva neuspešna. Gre za odstop od načela stroge formalne legalitete oziroma razširitev učinkovanja izvršilnega naslova zoper osebno odgovorne družbenike.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se v izpodbijani 3. alineji III. točke izreka razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za nov sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo (I. točka izreka sklepa), določilo izvršiteljico (II. točka izreka sklepa) in predlog za izvršbo zavrnilo v delu, v katerem je upnik predlagal izterjavo stroškov izvršilnega predloga v znesku nad 156,00 EUR, uveljavitev terjatve z rubežem in prenosom denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet in izvršbo zoper dolžnika A. A. in zoper dolžnico B. B. (1., 2. in 3. alineja III. točke izreka).

2. Zoper 3. alinejo III. točke izreka se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik. Navaja, da je sodišče zmotno in nepravilno uporabilo materialno pravo s tem, ko je predlog za izvršbo zavrnilo zoper dolžnika A. A. in B. B. Odgovornost družbenikov družbe z neomejeno odgovornostjo je predpostavljena že po samem zakonu, kar izhaja iz 76. člena Zakona o gospodarskih družbah. Dodatno pa 25. člen ZIZ določa, da lahko sodišče dovoli izvršbo zoper osebno odgovornega družbenika. Družbenika odgovarjata za obveznosti družbe z neomejeno odgovornostjo po samem zakonu. Sklicuje se na sklep VSL III Cp 2951/2001 in VSRS I R 146/2007. Upnik je predlogu za izvršbo predložil tudi redni izpis iz sodnega registra, kot dodaten dokaz pa prilaga še pogodbo o ustanovitvi družbe. Odločitev je zato materialnopravno napačna. Izvršba naj se tako dovoli tudi zoper družbenika. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Višje sodišče je sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje je predlog za izvršbo zoper družbenika dolžnika C., d.n.o. zavrnilo z obrazložitvijo, da je v skladu z načelom stroge formalne legalitete vezano na izvršilni naslov, t.j. sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani VI Pg 2406/2017 z dne 17. 7. 2019 v zvezi s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 83404/2017 z dne 19. 9. 2017 in sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cpg 34/2020 z dne 10. 2. 2020. Dolžnik po izvršilnem naslovu je le omenjena družba, zato je sodišče prve stopnje predlogu za izvršbo sledilo le v delu, ki se nanaša na tega dolžnika, zoper preostala dva pa izvršbe ni dovolilo. Res sicer družbeniki odgovarjajo z vsem svojim premoženjem za obveznosti družbe, vendar pa mora biti taka odgovornost družbenika ugotovljena s pravnomočno sodbo odločbo. Ker upnik izvršilnega naslova zoper družbenika nima, je sodišče predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo.

6. Skladno s prvim odstavkom 100. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) so za obveznosti družbe upnikom subsidiarno odgovorni vsi družbeniki z vsem svojim premoženjem. Če družba upniku na njegovo pisno zahtevo ne izpolni obveznosti, so odgovorni vsi družbeniki solidarno. V 25. členu ZIZ pa je določeno, da lahko sodišče na upnikov predlog dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, izdanega proti družbi z neomejeno odgovornostjo neposredno proti družbeniku, ki je osebno odgovoren, če upnik v predlogu za izvršbo določno označi vpis v sodnem registru, s katerim lahko dokaže njegov status družbenika.

7. Res je sicer odgovornost družbenika družbe z neomejeno odgovornostjo subsidiarna, vendar pa tudi v pravdnem postopku za nastop subsidiarne odgovornosti družbenika zadostuje dejstvo, da je tožeča stranka pred vložitvijo tožbe neuspešno zahtevala plačilo od družbe oziroma, da je zoper njo vložila tožbo, s katero je od nje zahtevala plačilo (smiselno sodba VSL I Cpg 725/2018 in glede subsidiarne odgovornosti tudi sodbe VSRS II Ips 702/2008, II Ips 19/2007 ter II Ips 393/2001). V postopku izvršbe na podlagi izvršilnega naslova je ta predpostavka po naravi stvari izpolnjena – da je upnik zoper družbo z neomejeno odgovornostjo pridobil izvršilni naslov, je moral (s tožbo oziroma v konkretnem primeru s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine) zahtevati plačilo od družbe, glede na potrebo po vložitvi predloga za izvršbo pa je bila ta zahteva neuspešna. Navedeno pomeni, da ZIZ v 25. členu sam po sebi predpostavlja nastop subsidiarne odgovornosti družbenikov družbe z neomejeno odgovornostjo za njene obveznosti (saj je bil zoper družbo že izdan izvršilni naslov), zato glede osebe dolžnika tudi omogoča odstop od načela stroge formalne legalitete oziroma razširitev učinkovanja izvršilnega naslova zoper osebno odgovorne družbenike.

8. V 25. členu ZIZ je torej določen poseben primer širitve učinka izvršilnega naslova, saj to zakonsko določilo omogoča izvršbo zoper nekoga, ki ni v izvršilnem naslovu označen kot dolžnik. Na podlagi izvršilnega naslova, izdanega proti družbi z neomejeno odgovornostjo, je mogoča izvršba proti njenemu družbeniku (sklep VSL III Cp 436/2000, primerjaj tudi sklepa VSL III Cp 2951/2001 in VSRS I R 146/2007).

9. Po povedanem je pritožba utemeljena in bi sodišče prve stopnje moralo dovoliti izvršbo tudi zoper osebno odgovorna družbenika, saj je upnik zadostil zakonskemu pogoju, da je že v predlogu za izvršbo s predložitvijo izpisa iz sodnega registra določno označil vpis, s katerim je dokazal status družbenikov dolžnikov A. A. in B. B.

10. Utemeljeni pritožbi je višje sodišče ugodilo in v izpodbijanem delu sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj ne more samo kot prvo dovoliti izvršbe zoper preostala dolžnika. S tem bi jima namreč odvzelo pravico do ugovora.

11. Odločitev o pritožbenih stroških je višje sodišče skladno s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržalo za nov sklep.

Datum zadnje spremembe:

12.10.2020

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep I Ip 4/2023
• VSL Sklep III Ip 1942/2017
• VSL Sklep III Ip 48/2018