<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep II Ip 1103/2020

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Izvršilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2020:II.IP.1103.2020
Evidenčna številka:VSL00037720
Datum odločbe:02.09.2020
Senat, sodnik posameznik:Gregor Špajzer (preds.), Tjaša Potparič Janežič (poroč.), Magda Gombač Gluhak
Področje:IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
Institut:predlog dolžnika, naj sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino - tržna vrednost nepremičnine - vlaganje v nepremičnino - obogatitveni zahtevek

Jedro

Vrednost nepremičnine je objektivno dejstvo in je ni mogoče zmanjšati na račun vlaganj druge osebe (v konkretnem primeru upnika). Tisti, ki zgradbo izboljša, lahko od lastnika nepremičnine zahteva zlasti tisto, za kar je ta obogaten. Na račun vlaganj ima upnik do dolžnice tako ločene obogatitvene zahtevke, ni pa le-teh mogoče odšteti od vrednosti nepremičnin.

Izrek

I. Pritožba zoper IV., V. in VII. točko izreka se zavrže, zoper VI. in VIII. točko izreka pa se zavrne in se sklep v tem delu potrdi.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi zavrnilo (I. točka izreka sklepa), sklenilo, da dolžnica sama krije stroške ugovornega postopka (II. točka izreka sklepa) in ji naložilo plačilo nadaljnjih stroškov upnika (III. točka izreka sklepa), sklenilo, da se izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi I 358/2019 z dne 4. 10. 2019 opravi s prodajo drugih nepremičnin z naštetimi ID znaki (IV. točka izreka sklepa), odločilo, da je dolžnica dolžna v roku 15 od prejema sklepa popraviti predlog glede dveh drugih nepremičnin, sicer bo njen predlog v tem delu zavrglo (V. točka izreka sklepa), odločilo, da upnik sam krije svoje stroške odgovora na predlog po drugem odstavku 169. člena ZIZ (VI. točka izreka sklepa), sklenilo, da dolžnica krije sama stroške predloga po prvem odstavku 169. člena ZIZ, in sklenilo, da Okrajno sodišče v Domžalah ni krajevno pristojno za opravo same izvršbe s prodajo nepremičnin iz IV. točke izreka in bo po pravnomočnosti tega sklepa odstopilo zadevo krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Velenju (VIII. točka izreka sklepa).

2. Zoper IV. do VIII. točko izreka sklepa se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik. Navaja, da se dolžnica ni sklicevala na 169. člen ZIZ, temveč na četrti odstavek 34. člena ZIZ, zato je odločitev sodišča nesprejemljiva. Zato je nesprejemljiva tudi odločitev sodišča, da ne dovoljuje pritožbe. Nerazumljiva je odločitev sodišča, da dolžnici nalaga popravo izvršilnega predloga. Sklep je v nasprotju s I. točko izreka, saj mora na podlagi zavrnitve ugovora sodišče nadaljevati izvršbo na nepremičnino X do 1/2. Sodišče namreč ni odločilo, da se izvršba na to nepremičnino ne opravi, da se omeji oziroma se sklep v tem delu razveljavi. Na izvedensko mnenje se je sklicevala dolžnica, ne pa upnik. Upnik je namreč oponiral vrednosti nepremičnin iz izvedenskega mnenja, ker je njihova vrednost takšna zgolj zato, ker je v njih vlagal in s tem povečeval njihovo vrednost. Na ta način je jasno, da dolžnica ni izkazala vrednosti nepremičnin. Dolžnica je v prodajo ponudila le svoj 1/2 delež, zato je jasno, da gre za nepremičnine, ki jih ni mogoče prodati v izvršbi oziroma jih je možno prodati z nesorazmernimi težavami in zapleti. Do poplačila terjatve tako ne bo prišlo. Ni realno pričakovati, da se bo sploh našel kupec za polovico nepremičnin, zato je sodišče upnika onemogočilo pri poplačilu njegove terjatve, medtem ko je upnik zainteresiran za nakup nepremičnine X do 1/2. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnica je na pritožbo odgovorila po pooblaščencu, ji nasprotovala in priglasila stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba delno ni dovoljena, delno pa ni utemeljena.

5. Višje sodišče je sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. ZIZ v 169. členu določa, da lahko dolžnik v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi predlaga, naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe, ali naj opravi izvršbo na drugi nepremičnini, na kar sodišče opozori dolžnika v sklepu o izvršbi (prvi odstavek 169. člena ZIZ). Sodišče vroči predlog upniku, ki se lahko o njem izjavi v osmih dneh od vročitve (drugi odstavek 169. člena ZIZ). Ko se upnik izjavi ali ko izteče rok za izjavo, izda sodišče sklep o predlogu. Zoper ta sklep ni pritožbe (tretji odstavek 169. člena ZIZ).

7. Navedeno pomeni, da pritožba zoper IV. točko izreka ni dovoljena, kot je sodišče prve stopnje pravilno zapisalo tudi v pravnem pouku. Na navedeno ne vpliva dejstvo, da je dolžnica v svojem predlogu navajala, da predlog podaja na podlagi četrtega odstavka 34. člena ZIZ. Ker gre za izvršbo na nepremičnine, je treba uporabiti 169. člen ZIZ, stranke pa svojih zahtevkov in predlogov niso dolžne utemeljevati na pravilni pravni podlagi. Na uporabo pravilne pravne podlage pazi sodišče ter to tudi ni vezano na pravne podlage, kot jih v svojih zahtevkih in predlogih navajajo stranke. Po povedanem je višje sodišče na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo v tem delu zavrglo.

8. Višje sodišče ob robu dodaja, da odločitev v IV. točki izreka ni v nasprotju s I. točko izreka sklepa. Skladno z devetim odstavkom 169. člena ZIZ namreč ostane zaznamba sklepa o izvršbi na nepremičnino (na katero je bila torej dovoljena izvršba), če sodišče dovoli za izvršbo drugo sredstvo, v veljavi, dokler upnikova terjatev ni poplačana. Prav tako nikjer v določbi 169. člena ZIZ ni določeno, da v primeru dovolitve oprave izvršbe na druge nepremičnine sodišče odloči, da se izvršba na nepremičnino ne opravi ali omeji. Postopanje sodišča predpisuje že zakon. Gre v bistvu le za vrstni red oprave izvršbe – če je terjatev po opravi izvršbe na druge nepremičnine poplačana, se na prvo nepremičnino izvršba ne opravi, sicer pa se na to nepremičnino izvršba nadaljuje.

9. Prav tako ni dovoljena pritožba zoper V. točko izreka sklepa, v kateri je sodišče prve stopnje dolžnico pozvalo k dopolnitvi predloga za opravo izvršbe na druge nepremičnine. Gre namreč za sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe (18. točka prvega odstavka 270. člena ZPP in tretji odstavek tega člena, obe določbi v zvezi s 15. členom ZIZ). Tudi v tem delu je bilo pritožbo zato treba zavreči (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Višje sodišče poudarja, da je predpostavka dopustnosti pravnega sredstva tudi pravovarstvena potreba oziroma pravni interes. To pomeni, da ima pravico do pritožbe samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je njena pritožba utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist, oziroma stranka, katere pravni položaj bi se z odločbo višjega sodišča lahko izboljšal. V VII. točki izreka izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje sklenilo, da dolžnica sama krije stroške predloga po prvem odstavku 169. člena ZIZ. Navedena odločitev je upniku v korist in zato zanj ne predstavlja neugodne odločitve. Ker upnikova pritožba tako tudi zoper VII. točko izreka ni dovoljena, jo je višje sodišče na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrglo tudi v tem delu.

11. Zoper odločitev v VI. in VIII. točki izreka upnik ne navaja nobenih pritožbenih razlogov. Višje sodišče je zato opravilo materialnopravni preizkus navedenih odločitev in ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da upnik sam krije svoje stroške odgovora na predlog po drugem odstavku 169. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj je sodišče moralo presoditi predvsem zakonske pogoje za opravo izvršbe na druge nepremičnine, t.j. ali je dolžnica izkazala za verjetno, da bo terjatev poplačana s prodajo drugih nepremičnin. Upnik je dolžničinemu predlogu nasprotoval pretežno iz razloga, ker je v dolžničin delež na nepremičninah vlagal ter na ta način povečeval njegovo vrednost, zaradi česar naj izkazana vrednost ne bi bila upoštevna. Vendar pa te navedbe niso bile utemeljene, saj je vrednost nepremičnine objektivno dejstvo in je ni mogoče zmanjšati na račun vlaganj druge osebe (v konkretnem primeru upnika). Kot je pojasnilo sodišče prve stopnje, lahko namreč skladno s prvim odstavkom 48. člena Stvarnopravnega zakonika tisti, ki zgradbo izboljša, od lastnika nepremičnine zahteva zlasti tisto, za kar je ta obogaten. Na račun vlaganj ima upnik do dolžnice tako ločene obogatitvene zahtevke, ni pa le-teh mogoče odšteti od vrednosti nepremičnin. Prav tako upnik dolžničinemu predlogu ni utemeljeno nasprotoval iz „praktičnih“ razlogov, da ima upnik interes kupiti dolžničin delež na tisti nepremičnini, na kateri je on sam predlagal izvršbo in da naj bi to, da bo za opravo izvršbe na druge nepremičnine pristojno drugo sodišče, zavleklo postopek, saj navedeno ne vpliva na presojo oziroma ni kriterij presoje verjetnosti, ali bo terjatev poplačana z drugimi nepremičninami. To, da naj bi bilo 1/2 idealni delež na danih nepremičninah težko prodati, upnik v pritožbi brez navajanja opravičljivih razlogov, da tega ni mogel uveljavljati že v odgovoru na dolžničin predlog po 169. členu ZIZ, uveljavlja prepozno in ni upoštevno (primerjaj prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pravilno je tako sodišče prve stopnje ugotovilo, da upnik k odločitvi ni prispeval in tako ne gre za potrebne stroške (peti odstavek 38. člena ZIZ in prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Prav tako pa je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da samo ni pristojno za opravo izvršbe na drugih nepremičninah, temveč je ob smiselni uporabi drugega odstavka 166. člena ZIZ za to pristojno sodišče, na območju katerega so nepremičnine (za samo odločanje o dolžničinem predlogu pa je bilo skladno s prvim odstavkom 35. člena ZIZ, po katerem je sodišče, ki je bilo pristojno za dovolitev izvršbe, pristojno za odločanje tudi o vseh drugih vprašanjih v izvršbi, sodišče pristojno). Upnikova pritožba tako tudi v tem delu ni utemeljena.

13. Po povedanem je bilo treba pritožbo v še obravnavanem delu, t.j. zoper VI. in VIII. točko izreka, zavrniti in sklep v tem delu potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnica sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 169, 169/1, 178
Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 48

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.10.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQwNjU1