VSL Sklep II Ip 1162/2020

Jedro

Občasni, neperiodični dohodki, ki jih je upravičenec prejel v relevantnem obdobju, se upoštevajo le v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in polovico osnovnega zneska minimalnega dohodka.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlogu dolžnice za oprostitev plačila sodnih taks delno ugodi in se dolžnico oprosti plačila posamezne sodne takse nad zneskom 101,07 EUR, posamezno sodno takso do tega zneska pa je dolžna plačati, v preostalem pa se pritožba zavrne in sklep v nespremenjenem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlog tretje (pravilno hipotekarne dolžnice) za oprostitev plačila sodnih taks zavrne.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje hipotekarna dolžnica. Navaja, da je bilo napačno ugotovljeno dejansko stanje glede dohodkov. Znesek 2.757,61 EUR, ki je zabeležen kot dodatni dohodek v zadnjih treh mesecih, je izredni pavšalni znesek, ki ga občasno prejme s strani SAZAS-a za objave poezije. Ker gre samo za občasna nakazila, se le-ta ne morejo šteti kot redni dohodek. Nepremičnin ne more prodati ali oddati, saj se nahajajo neposredno med občinsko cesto in njeno hišo ter po njih poteka tudi dovozna pot do njene hiše. Ker le za nekaj 10 evrov presega zgornjo mejo za oprostitev plačila sodnih taks, prosi za ponovno preučitev tudi s človeške plati, saj ji vsak evro pride prav.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje je predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo, saj je ugotovilo, da je dolžnica (ki je samska oseba) v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo predloga za oprostitev prejela dohodke v skupni višini 2.757,61 EUR. Povprečni mesečni dohodek predlagateljice tako znaša 919,20 EUR, kar presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, in od dne 1. 8. 2019 znaša 804,36 EUR. Dolžnica je tudi lastnica nepremičnine, v kateri živi, v skupni ocenjeni vrednosti 102.642,20 EUR, česar sodišče skladno z zakonom ni upoštevalo pri presoji, prav tako še štirih parcel v skupni vrednosti 3.519,00 EUR. Ker dolžnica že po dohodkovnem merilu ne izpolnjuje pogojev za taksno oprostitev, je njen predlog za taksno oprostitev sodišče prve stopnje zavrnilo.

6. Skladno s prvim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) sodišče stranko v celoti ali deloma oprosti plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. V šestem odstavku 11. člena ZST-1 je nadalje določeno, da je ne glede na določbo prvega odstavka do celotne oprostitve plačila taks upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči. Drugi odstavek 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) določa, da je pogoj občutno zmanjšanih sredstev, s katerimi se prosilec preživlja sam oziroma se preživljajo njegovi družinski člani, izpolnjen, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma njegov povprečni mesečni dohodek oziroma povprečni mesečni dohodek na člana družine ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki skladno z 8. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) znaša 402,18 EUR (dvakratnik torej znaša 804,36 EUR, dohodkovni kriterij). Skladno s prvim odstavkom 20. člena ZSVarPre (v zvezi s prvim odstavkom 11. člena ZSVarPre in prvim odstavkom 15. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev – v nadaljevanju ZUPJS) se kot lastni dohodek samske osebe upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo, v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve vloge. Pogoj za dodelitev tako denarne socialne pomoči kot brezplačne pravne pomoči, s tem pa tudi za taksno oprostitev, pa ni samo dohodkovni ampak tudi premoženjski, in sicer se ne dodelita osebi ali družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar znaša 19.304,64 EUR (prvi odstavek 27. člena ZSVarPre v zvezi z drugim odstavkom 14. člena ZBPP).

7. Z namenom ugotovitve dolžničinih dohodkov je sodišče prve stopnje vpogledalo v evidenco FURS – obdavčljivi dohodki. Iz tega vpogleda izhaja, da je dolžnica v aprilu 2020 prejela 842,10 EUR pokojnine, enako v maju 2020, v mesecu juniju 2020 pa 1.032,10 EUR pokojnine. V mesecu maju 2020 je dolžnica dodatno prejela še 45,90 EUR dohodka iz prenosa premoženjske pravice. Navedeni znesek se ujema z zneskom iz Finančnega poročila, izdanega s strani Združenja Sazas k.o., ki ga je dolžnica prejela iz naslova malih avtorskih pravic dne 7. 5. 2020 ter gre, kot trdi dolžnica, le za občasni prejemek.

8. Skladno s 23. členom ZSVarPre se občasni, neperiodični dohodki, ki jih je upravičenec prejel v relevantnem obdobju, upoštevajo le v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 (polovico) osnovnega zneska minimalnega dohodka. V konkretnem primeru je ta razlika (45,90 EUR – 201,09 EUR) negativna ter se navedeni znesek dohodka iz naslova malih avtorskih pravic pri ugotavljanju lastnega dohodka tako ne upošteva. Ne drži pa pritožbena trditev dolžnice, da je kar celoten znesek 2.757,61 EUR občasni dohodek, saj gre pretežno za prihodke iz naslova (redne) pokojnine. Druga pritožbena priloga se nanaša na leto 2019 in dolžničinih pritožbenih navedb ne izkazuje, saj sodišče ni upoštevalo občasnih dohodkov iz leta 2019. Ob neupoštevanju zneska 45,90 EUR znaša lastni dohodek dolžnice v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo prošnje 2.716,30 EUR (in ne 2.757,61 EUR, kot je zmotno oziroma napačno ugotovilo sodišče prve stopnje), njen povprečni mesečni dohodek pa znaša 905,43 EUR.

9. V konkretnem primeru torej dolžničin povprečni mesečni dohodek za 101,07 EUR presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. Plačilo večjega zneska sodne takse, kot je znesek 101,07 EUR, bi torej poseglo v sredstva, s katerim se preživlja dolžnica, v nadaljnjem izvršilnem postopku pa je moč pričakovati tudi nastanek višjih taksnih obveznosti, kot je trenutno odmerjena (največ 125,00 EUR). Zakon ne omogoča le oprostitev plačila taks v celoti, temveč predvideva delno oprostitev plačila sodne takse v primeru, ko bi bilo strankino preživljanje ogroženo s plačilom takse v celotnem znesku, torej takrat, ko bo ravno plačilo celotne takse pripeljalo do tega, da bo njeno preživljanje ogroženo (da bo torej po plačilu sodne takse stranka razpolagala le še s prihodkom, ki ne dosega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka), ne bo pa preživljanje ogroženo, če stranka takso plača v delni višini.

10. Po presoji višjega sodišča so zato podani pogoji za delno oprostitev plačila sodnih taks v znesku nad 101,07 EUR, kar predstavlja razliko med dolžničinim mesečnim povprečnim dohodkom in dvakratnikom osnovnega zneska minimalnega dohodka, saj bo omenjeno ohranilo sredstva, s katerimi se preživlja dolžnica. Posamezno sodno takso do zneska 101,07 EUR pa je dolžnica zmožna plačati brez ogrožanja njenega preživljanja.

11. Višje sodišče še dodaja, da res tudi štiri parcele, ki jih ima v lasti dolžnica, ne štejejo kot upoštevno premoženje, saj je njegova vrednost manj kot 19.304,64 EUR, vendar pa svoje odločitve na obstoj tega premoženja sodišče prve stopnje niti ni oprlo.

12. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi dolžnice delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je dolžnico delno oprostilo plačila sodnih taks (3. točka 365. člena ZPP), v preostalem pa je pritožbo zavrnilo in sklep v nespremenjen delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Datum zadnje spremembe:

12.10.2020

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Psp 265/2020
• VSL sodba II Cp 2216/2005
• VSL sodba in sklep I Cp 1361/99