<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba I Cpg 578/2019

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2020:I.CPG.578.2019.1
Evidenčna številka:VSL00037790
Datum odločbe:26.08.2020
Senat, sodnik posameznik:Lidija Leskošek (preds.), Milojka Fatur Jesenko (poroč.), mag. Valerija Jelen Kosi
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
Institut:nakup delnic - ničnost kupoprodajne pogodbe - nakup in prodaja delnic - nasprotovanje moralnim načelom - nagibi za sklenitev pogodbe - posledice ničnosti - neupravičena pridobitev - pravila vračanja - obseg vrnitve - nepošteni pridobitelj - izplačilo dividende delničarjem - zamudne obresti

Jedro

Iz razlogov izpodbijane sodbe (ki jim pritožbeno sodišče v tem delu v celoti sledi) povsem jasno izhaja, da je bil namen oseb, udeleženih pri sklepanju obravnavanih pogodb o prodaji oziroma prenosu delnic družbe B. d.d., odtujiti tožeči stranki te delnice brez nadomestila ter jih zaradi težje sledljivosti in onemogočanja vrnitve prenesti s prve toženke na družbe v njihovi vplivni sferi ter na tak način izigrati tožečo stranko. Zasledovanje takšnega namena, ki nasprotuje moralnim načelom, je bil glede na pojasnjeno nedvomno znan tudi vsem strankam pogodb o nadaljnji prodaji oziroma prenosu teh delnic, zato sta obe na podlagi določbe drugega odstavka 40. člena OZ nični. Iz enakih razlogov ravno tako ni moč govoriti o dobrovernosti druge toženke v smislu določbe tretjega odstavka 16. člena takrat veljavnega ZNVP.

Ker je ugotovljena ničnost vseh pravnih poslov v verigi od tožeče stranke do druge toženke, tožeča stranka kot "pravi" delničar (t. j. materialnopravni upravičenec do delnic) utemeljeno uveljavlja njihov prenos na svoje ime.

Utemeljeno pa druga toženka izpodbija sodbo sodišča prve stopnje v delu, v katerem je ugodilo zahtevku, da se notarki A. A. oziroma KDD d.d. naloži izplačilo pri njima deponiranih dividend tožeči stranki oziroma sistemskemu članu KDD d.d., ki je pooblaščen pri računih vrednostnih papirjev tožeče stranke. Po materialnem pravu tožeča stranka nima zahtevka za plačilo teh dividend zoper drugo toženko, saj jih ta nesporno ni prejela. Prav tako ga nima zoper notarko oziroma KDD d.d. (zoper katera tudi sicer ni vložila tožbe), saj so pri njima deponirane dividende še vedno sredstva družbe izdajateljice zadevnih delnic. Zahtevek za njihovo izplačilo ima kot materialnopravni upravičenec do zadevnih delnic le zoper njihovo izdajateljico (sedmi odstavek 230. člena ZGD-1) vendar pa je zoper njo tožbo umaknila. Stvarna legitimacija je del tožbenega temelja, zato je zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije potrebno v tem delu zavrniti tožbeni zahtevek kot neutemeljen.

V takšnem primeru, ko je tožeča stranka s pojasnili in dokazi praktično izključila vsak dvom, da druga toženka teh dividend ne bi prejela, nadaljnje golo zanikanje njihovega prejema ne zadošča več.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se v celoti, pritožbi druge toženke pa delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje:

- v IV. točki izreka spremeni tako, da je druga toženka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati 28.833,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31.12.2017 dalje do plačila;

- v VI., VIII., IX., X. in XI. točki izreka delno spremeni tako, da se zavrnejo dajatveni zahtevki tožeče stranke, in sicer:

▪ v VI. točki izreka zahtevek tožeče stranke, da ji je notarka A. A. dolžna izplačati dividende na podlagi sklepa nadzornega sveta družbe B. Holding, d.d., o izplačilu vmesnih dividend z dne 3.12.2014 v višini 0,70 EUR/delnico, deponirane na podlagi deponacijskega zapisnika opr. št. DK-00/2015 v višini skupaj 13.824,30 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude do prenehanja obveznosti;

▪ v VIII. točki izreka zahtevek tožeče stranke, da ji je notarka A. A. dolžna izplačati dividende na podlagi sklepa skupščine družbe B. Holding, d.d., z dne 17.6.2015 v višini 2,24 EUR/delnico, deponirane na podlagi deponacijskega zapisnika opr. št. DK-01/2015, v višini skupaj 44.237,76 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude do prenehanja obveznosti;

▪ v IX. točki izreka zahtevek tožeče stranke, da ji je notarka A. A. dolžna izplačati dividende na podlagi sklepa skupščine družbe B. Holding, d.d., z dne 21.6.2016 v višini 4,46 EUR/delnico, deponirane na podlagi deponacijskega zapisnika opr. št. DK-00/2016, v višini skupaj 88.080,54 EUR;

▪ v X. točki izreka zahtevek tožeče stranke, da je Klirinško Depotna družba d.d. dolžna izplačati dividende na podlagi sklepa 29. skupščine družbe B. Holding, d.d., z dne 27.06.2017 v višini 4,20 EUR/delnico, skupaj 82.945,80 EUR sistemskemu članu KDD, ki je pooblaščen pri računih vrednostnih papirjev tožeče stranke, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude do prenehanja obveznosti;

▪ v XI. točki izreka zahtevek tožeče stranke, da je Klirinško Depotna družba d.d. dolžna izplačati dividende na podlagi sklepa 32. skupščine družbe B. Holding, d.d., z dne 17.07.2018 v višini 3,00 EUR/delnico, skupaj 59.247,00 EUR sistemskemu članu KDD, ki je pooblaščen pri računih vrednostnih papirjev tožeče stranke, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude do prenehanja obveznosti;

- v XII. točki izreka pa v razmerju do druge toženke spremeni tako, da se njena obveznost povrnitve stroškov prvostopenjskega postopka tožeči stranki zniža na 4.750,32 EUR in je ta znesek dolžna povrniti solidarno s prvo toženko v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka dalje do plačila;

sicer se pritožba druge toženke zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

II. Tožeča stranka je dolžna drugi toženki v roku 15 dni povrniti stroške pritožbe v znesku 471,18 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo:

I. Ugotovi se, da so nični naslednje pogodbe in aneksi:

- Pogodba o prodaji in nakupu 19.749 delnic izdajatelja B. d.d., z oznako X sklenjena med E. d.d. in družbo F. d.d.;

- Pogodba o prenosu 19.749 delnic izdajatelja B. d.d., z oznako X sklenjena med F. d.d. in G. d.o.o., z dne 01.01.2008.

II. Družba G. d.o.o., matična številka 000, je dolžna tožeči stranki družbi H. d.o.o., matična številka 001, v 15 dneh izročiti s strani pooblaščene osebe podpisan nalog za prenos vrednostnih papirjev delnic izdajatelja družbe B. Holding d.d., matična št. 002, davčna št.: ..., s katerim družba G. d.o.o. nalaga KDD d.d., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, da prenese 19.749 delnic z oznako X družbe B. Holding d.d., matična št. 002, davčna št.: ..., iz računa G. d.o.o., matična številka 000, na račun tožeče stranke družbe H. d.o.o., matična št.: 001, brez kakršnihkoli omejitev pri izvrševanju pravic iz teh vrednostnih papirjev, v nasprotnem primeru bo to listino nadomestila ta sodba.

Tožbenemu zahtevku:

III. Družba G. d.o.o., matična številka 000, je dolžna tožeči stranki družbi H. d.o.o., matična številka 001, plačati 3.949,80 EUR kot vračilo neupravičeno pridobljenih dividend iz naslova delnic X z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.10.2012 do plačila, vse v roku 15 dni.

se ugodi.

Tožbeni zahtevek:

IV. Družba G. d.o.o., matična številka 000, je dolžna tožeči stranki družbi H. d.o.o., matična številka 001, plačati 28.833,54 EUR kot vračilo neupravičeno pridobljenih dividend iz naslova delnic X z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prejema dividend do plačila, vse v roku 15 dni.

se zavrne.

Tožbeni zahtevek:

V. Družba G. d.o.o., matična številka 000, je dolžna tožeči stranki H. d.o.o., plačati 13.824,30 EUR kot vračilo neupravičeno pridobljenih dividend iz naslova delnic X z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prejema dividend do plačila, vse v roku 15 dni.

se zavrne.

Tožbenemu zahtevku:

VI. Ugotovi se, da:

- Družba G. d.o.o., matična številka 000, ni upravičena do dividend iz naslova 19.749 delnic X, ki jih je družba B. Holding d.d. dolžna izplačati svojim delničarjem na podlagi sklepa nadzornega sveta o izplačilu vmesnih dividend z dne 03.12.2014 v višini 0,70 EUR/delnico, skupaj 13.824,30 EUR.

Notarka A. A. je dolžna izplačati dividende na podlagi sklepa nadzornega sveta o izplačilu vmesnih dividend z dne 3.12.2014 v višini 0,70 EUR/delnico, deponirane na podlagi deponacijskega zapisnika opr. št. DK-00/2015 v višini skupaj 13.824,30 EUR, tožeči stranki družbi H. d.o.o., v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude do prenehanja obveznosti.

se ugodi.

Tožbeni zahtevek:

VII. Družba G. d.o.o., matična številka 000, je dolžna tožeči stranki družbi H. d.o.o., plačati 44.237,76 EUR kot vračilo dividend iz naslova delnic X izplačanih na podlagi sklepa skupščine družbe B. Holding d.d. z dne 17.06.2015 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pravnomočnosti sodbe dalje, vse v roku 15 dni.

se zavrne.

Tožbenemu zahtevku:

VIII. Ugotovi se, da:

- družba G. d.o.o., matična številka 000, ni upravičena do dividend iz naslova 19.749 delnic X, ki jih je družba B. Holding d.d., dolžna izplačati svojim delničarjem na podlagi sklepa skupščine z dne 17.06.2015 v višini 2,24 EUR/delnico, skupaj 44.237,76 EUR;

notarka A. A. je dolžna izplačati dividende na podlagi sklepa skupščine z dne 17.6.2015 v višini 2,24 EUR/delnico, deponirane na podlagi deponacijskega zapisnika opr. št. DK-01/2015, v višini skupaj 44.237,76 EUR tožeči stranki družbi H. d.o.o., v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude do prenehanja obveznosti.

se ugodi.

Tožbenemu zahtevku:

IX. Ugotovi se, da:

- družba G. d.o.o., matična številka 000, ni upravičena do dividend iz naslova 19.749 delnic X, ki jih je družba B. Holding d.d., dolžna izplačati svojim delničarjem na podlagi sklepa 27. skupščine z dne 21.06.2016 v višini 4,46 EUR/delnico, skupaj 88.080,54 EUR;

notarka A. A. je dolžna izplačati dividende, deponirane na podlagi deponacijskega zapisnika opr. št. DK-00/2016 v višini 88.080,54 EUR v primeru, če bo začasna odredba Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. I Pg 514/2013 z dne 27.6.2016 glede družbe G. d.o.o. ostala v veljavi tudi še po pravnomočnosti sodbe opr. št. I Pg 514/2013, v roku 30 dni po pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe opr. št. I Pg 514/2013, tožeči stranki H. d.o.o. potem, ko bo z originalnimi listinami sodišča izkazala, da je bila odločitev sodišča v gospodarskem sporu I Pg 514/2013, ki teče pred Okrožnim Sodiščem v Kranju, pravnomočna ter notarki pisno sporočila številko svojega TRR.

se ugodi.

Tožbenemu zahtevku:

X. Ugotovi se, da:

- družba G. d.o.o., matična številka 000, ni upravičena do dividend iz naslova 19.749 delnic X, ki jih je družba B. Holding d.d., dolžna izplačati svojim delničarjem na podlagi sklepa 29. skupščine z dne 27.06.2017 v višini 4,20 EUR/delnico, skupaj 82.945,80 EUR;

Klirinško Depotna družba d.d., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, je dolžna izplačati dividende na podlagi sklepa 29. skupščine z dne 27.06.2017 v višini 82.945,80 EUR sistemskemu članu KDD, ki je pooblaščen pri računih vrednostnih papirjev tožeče stranke družbe H. d.o.o., v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude do prenehanja obveznosti.

se ugodi.

Tožbenemu zahtevku:

XI. Ugotovi se, da:

- družba G. d.o.o., matična številka 000, ni upravičena do dividend iz naslova 19.749 delnic X, ki jih je družba B. Holding d.d., dolžna izplačati svojim delničarjem na podlagi sklepa 32. skupščine z dne 17.07.2018 v višini 3,00 EUR/delnico, skupaj 59.247,00 EUR;

Klirinško Depotna družba d.d., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, je dolžna izplačati dividende na podlagi sklepa 32. skupščine z dne 17.07.2018 v višini 59.247,00 EUR sistemskemu članu KDD, ki je pooblaščen pri računih vrednostnih papirjev tožeče stranke družbe H. d.o.o., v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude do prenehanja obveznosti.

se ugodi.

XII. Tožene stranke so solidarno zavezane tožeči stranki H. d.o.o., povrniti stroške tega postopka v višini 27.722,08 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude do prenehanja obveznosti.

2. Zoper navedeno sodbo, in sicer zoper točke I. 2), II., III., VI., VIII., IX., X., XI. in XII. izreka, se iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) pravočasno pritožuje druga toženka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da v celoti zavrne tožbeni zahtevek s stroškovno posledico. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba druge toženke je bila vročena tožeči stranki, ki v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Prav tako se zoper navedeno sodbo, in sicer zoper IV. točko izreka, iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP pravočasno pritožuje tožeča stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tudi v tem delu ugodi njenemu tožbenemu zahtevku. Podredno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi v IV. točki izreka ter zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

5. Pritožba tožeče stranke je bila vročena prvi in drugi toženki, ki v pravočasnih odgovorih na pritožbo predlagata njeno zavrnitev. Druga toženka je priglasila tudi stroške odgovora na pritožbo.

6. Pritožba druge toženke je delno, pritožba tožeče stranke pa je v celoti utemeljena.

O pritožbi druge toženke:

7. Sodišče prve stopnje je v zadostni meri, jasno ter prepričljivo obrazložilo zaključek o ničnosti pogodbe o prenosu 19.749 delnic izdajatelja B. d.d.1 z oznako X, sklenjene dne 1.1.2008 med družbo F. d.d. ter drugo toženko. Gre za zadnjo pogodbo v verigi ničnih pogodb o prodaji oziroma prenosu teh delnic med tožečo stranko in prvo toženko, prvo toženko in družbo F. d.d. ter omenjeno družbo in drugo toženko.2 Pri sklenitvi pogodbe o prodaji 19.749 zadevnih delnic med tožečo stranko in prvo toženko z dne 26.11.2007 in aneksa z dne 27.11.2007 je C. C. izrabil okoliščino, da je bil v tistem času zakoniti zastopnik tožeče stranke ter hkrati zakoniti zastopnik in družbenik prve toženke, pri čemer je ravnal izrazito v škodo tožeče stranke in v korist prve toženke oziroma je zasledoval zgolj svoje interese. Delnice so bile tako prodane prvi toženki za več kot štirikrat nižjo ceno od njihove knjigovodske vrednosti (oziroma vrednosti, po kateri bi jih lahko tožeča stranka na podlagi prodajne opcije prodala družbi I. d.d.), omenjena kupnina zanje pa ni bila nikoli plačana, zaradi česar je tožeči stranki nastala izguba. Zaradi kršitve temeljnih načel obligacijskega prava (enaka vrednost dajatev, prepoved povzročanja škode, vestnost in poštenje) v nasprotju z moralnimi vrednotami družbe je Okrožno sodišče v Kranju s sodbo I Pg 618/2011 z dne 3.4.2015 ugotovilo ničnost navedene pogodbe. Omenjena sodba je v tem delu postala pravnomočna dne 2.6.2015.3 Prav tako je tudi že pravnomočno ugotovljeno, da je nična pogodba o nadaljnji prodaji in nakupu teh delnic med prvo toženko in družbo F. d.d., saj zadevna sodba (I Pg 514/2013 z dne 9.11.2018) v točki I. 1) izreka ni izpodbijana. Glede nadaljnjih prenosov teh delnic (t . j. prenosi s prve toženke na F. d.d. in nato na drugo toženko) je sodišče prve stopnje utemeljeno izpostavilo širši kontekst znanstev in odnosov ter sodelovanja med osebami, ki so zastopale pri tem udeležene družbe. V zvezi s tem je pojasnilo, da so bili od 4.9.2008 C. C., J. J. ter K. K. člani nadzornega sveta tožeče stranke,4 ter da so dne 5.9.2008 za direktorja tožeče stranke imenovali L. L., ta pa je takoj dal nalog KDD d.d. za prenos zadevnih delnic s tožeče stranke na družbo E., katere direktor in edini družbenik je bil C. C. Ravno tako je sodišče prve stopnje pojasnilo, da so bili vsi nadaljnji prenosi med prvo toženko, F. d.d. in drugo toženko opravljeni v oktobru 2008, pri čemer je bil v tistem času direktor in družbenik F. d.d. J. J. (od 27.3.2007 do 16.7.2015), kot direktorji druge toženke (katere firma je bila prej M. d.o.o. Ljubljana) pa so se zvrstili K. K. (od 7.8.2007 do 21.8.2009), L. L. (od 21.8.2009 do 6.5.2011) in J. J. (od 6.5.2011 dalje). Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, tudi v zvezi s temi prenosi ni bila plačana kupnina (pri tem pritožbene navedbe, da v stečajnem postopku nad družbo F. d.d. slednja ni izkazovala do druge toženke nikakršnih terjatev iz naslova kupnine za zadevne delnice, predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto (1. odstavek 337. člena ZPP)). Naposled je še obrazložilo, da so se vse v spornih prenosih udeležene osebe gibale v krogu tožeče stranke oziroma družbe B. d.d.5 in so bile zagotovo seznanjene s pravo vrednostjo zadevnih delnic, še zlasti pa J. J. (sedaj zakoniti zastopnik druge toženke), ki je v več pripravljalnih vlogah ter na naroku za glavno obravnavo dne 14.9.2018 izrazil svoj interes za vključenost v razdelitev delnic družbe B. d.d., ki so bile v lasti tožeče stranke, oziroma za njihovo imetništvo. Iz razlogov izpodbijane sodbe (ki jim pritožbeno sodišče v tem delu v celoti sledi) tako povsem jasno izhaja, da je bil namen oseb, udeleženih pri sklepanju obravnavanih pogodb o prodaji oziroma prenosu delnic družbe B. d.d., odtujiti tožeči stranki te delnice brez nadomestila ter jih zaradi težje sledljivosti in onemogočanja vrnitve prenesti s prve toženke na družbe v njihovi vplivni sferi ter na tak način izigrati tožečo stranko. Zasledovanje takšnega namena, ki nasprotuje moralnim načelom,6 je bil glede na doslej pojasnjeno nedvomno znan tudi vsem strankam pogodb o nadaljnji prodaji oziroma prenosu teh delnic, zato sta obe (torej pogodba o prodaji in nakupu 19.749 delnic izdajatelja B. d.d., z oznako X, sklenjena med prvo toženko in družbo F. d.d. ter pogodba o prenosu 19.749 delnic izdajatelja B. d.d., z oznako X, sklenjena med družbo F. d.d. in drugo toženko) na podlagi določbe 2. odstavka 40. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01 s spremembami, OZ) nični.7 Iz enakih razlogov ravno tako ni moč govoriti o dobrovernosti druge toženke v smislu določbe 3. odstavka 16. člena takrat veljavnega Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (Ur. l. RS, št. 23/99 s spremembami, ZNVP).

8. Prvostopenjsko sodišče je v posledici ničnosti pogodb o prodaji oziroma prenosu zadevnih delnic med tožečo stranko in prvo toženko, prvo toženko in družbo F. d.d. ter omenjeno družbo in drugo toženko, slednji v skladu s pravili o neupravičeni pridobitvi (členi 190 do 198 OZ) utemeljeno naložilo, da tožeči stranki vrne tisto, kar je na podlagi teh ničnih poslov prejela (torej zadevne delnice in dne 19.10.2012 izplačane dividende v znesku 3.949,80 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od navedenega datuma dalje do plačila). Nesprejemljivo je pritožbeno stališče, da v primeru ničnosti navedenih pogodb tožeča stranka ne bi mogla zahtevati vrnitve predmetnih delnic od druge toženke, ker jih je slednja prejela od družbe F. d.d. in ne tožeče stranke.8 Ker je ugotovljena ničnost vseh pravnih poslov v verigi od tožeče stranke do druge toženke, tožeča stranka kot „pravi“ delničar9 (t. j. materialnopravni upravičenec do delnic) utemeljeno uveljavlja njihov prenos na svoje ime.10 Za neupravičeno pridobitev se po 190. členu OZ ne zahteva, da bi morali biti prikrajšana in obogatena oseba predhodno v pogodbenem razmerju, pač pa je odločilno le, da za obogatitev na škodo drugega ni pravnega temelja.11 Tožeča stranka je zatrjevala (in tudi dokazala), da so zaradi navedenih ničnih pogodb zadevne delnice brez plačila oziroma nadomestila prešle od nje na drugo toženko, nakar so bile slednji iz naslova imetništva teh delnic dne 19.10.2012 izplačane še dividende v znesku 3.949,80 EUR. Podlaga za tožničino prikrajšanje bi lahko bila v pogodbi o prodaji teh delnic med njo in prvo toženko, podlago za obogatitev druge toženke (na račun tožnice) pa bi lahko predstavljale pogodbe o prodaji in nakupu oziroma prenosu delnic, sklenjene med prvo toženko in družbo F. d.d. ter slednjo in drugo toženko.12 Vendar so z ugotovitvijo njihove ničnosti te podlage (ex tunc) odpadle in je zato druga toženka dolžna tisto, kar je torej neupravičeno prejela na račun tožeče stranke, slednji vrniti. Poleg teh delnic13 je druga toženka skladno s 193. členom OZ dolžna vrniti še njihove plodove - to je dividende14 v znesku 3.949,80 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer kot nepoštena pridobiteljica15 od njihovega prejema do plačila, torej od 19.10.2012.16

9. Glede na ničnost omenjene verige pogodb o prodaji oziroma prenosu delnic (iz česar izhaja, da je bila tožeča stranka tudi v obdobju po teh pravnih poslih pravi delničar družbe B. d.d., (t. j. materialnopravni upravičenec do teh delnic)) se posledično prav tako kot pravilna izkaže odločitev sodišča prve stopnje v delu, v katerem je ugotovilo, da druga toženka ni upravičena do dividend za te delnice, ki jih je družba izdajateljica (šele) dolžna izplačati na podlagi sklepa nadzornega sveta z dne 3.12.2014 v višini 13.824,30 EUR, na podlagi sklepa skupščine z dne 17.6.2015 v višini 44.237,76 EUR, na podlagi sklepa skupščine z dne 21.6.2016 v višini 88.080,54 EUR, na podlagi sklepa skupščine z dne 27.6.2017 v višini 82.945,80 EUR in na podlagi sklepa skupščine z dne 17.7.2018 v višini 59.247,00 EUR.17

10. Utemeljeno pa druga toženka izpodbija sodbo sodišča prve stopnje v delu, v katerem je ugodilo zahtevku, da se notarki A. A. oziroma KDD d.d. naloži izplačilo pri njima deponiranih dividend tožeči stranki oziroma sistemskemu članu KDD d.d., ki je pooblaščen pri računih vrednostnih papirjev tožeče stranke (točke VI, VIII, IX, X in XI izreka v delu, v katerem je ugodeno dajatvenemu zahtevku tožeče stranke). Gre za dividende, ki jih je družba izdajateljica zadevnih delnic dolžna izplačati na podlagi sklepa nadzornega sveta z dne 3.12.201418 v višini 13.824,30 EUR, na podlagi sklepa skupščine z dne 17.6.2015 v višini 44.237,76 EUR, na podlagi sklepa skupščine z dne 21.6.2016 v višini 88.080,54 EUR, na podlagi sklepa skupščine z dne 27.6.2017 v višini 82.945,80 EUR in na podlagi sklepa skupščine z dne 17.7.2018 v višini 59.247,00 EUR.19 Po materialnem pravu tožeča stranka nima zahtevka za plačilo teh dividend zoper drugo toženko, saj jih ta nesporno ni prejela.20 Prav tako ga nima zoper notarko oziroma KDD d.d. (zoper katera tudi sicer ni vložila tožbe), saj so pri njima deponirane dividende še vedno sredstva družbe izdajateljice zadevnih delnic.21 Zahtevek za njihovo izplačilo ima kot materialnopravni upravičenec do zadevnih delnic le zoper njihovo izdajateljico (7. odstavek 230. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 42/06 s spremembami, ZGD-1)),22 vendar pa je zoper njo tožbo umaknila.23 Stvarna legitimacija je del tožbenega temelja, zato je zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije potrebno v tem delu zavrniti tožbeni zahtevek kot neutemeljen.24, 25 Na nesklepčnost tožbe v obravnavanem delu je v zadostni meri opozorila že druga toženka v svoji pripravljalni vlogi z dne 31.8.2018,26 sicer pa pri tem ne gre za nesklepčnost, ki bi se jo dalo odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega zahtevka in bi morala tožeča stranka tožbo spremeniti, tako da materialno procesno vodstvo tudi iz tega razloga ne pride v poštev.27 Glede na pojasnjeno je pritožbeno sodišče pritožbi druge toženke v tem delu ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v točkah VI, VIII, IX, X in XI izreka delno spremenilo tako, da je zavrnilo tožničine dajatvene zahtevke za izplačilo teh dividend (5. alineja 358. člena ZPP).

O pritožbi tožeče stranke:

11. Tožeča stranka izpodbija sodbo sodišča prve stopnje v IV. točki izreka, s katero je zavrnilo njen zahtevek, da ji je druga toženka dolžna plačati 28.833,54 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi kot vračilo neupravičeno pridobljenih dividend za zadevne delnice, izplačane po sklepu skupščine družbe izdajateljice teh delnic z dne 3.7.2014.28

12. Po presoji pritožbenega sodišča tožeča stranka utemeljeno nasprotuje zaključku sodišča prve stopnje, da naj ne bi dokazala, da je druga toženka te dividende prejela. Druga toženka sicer prejem teh dividend ves čas zanika, vendar je tožeča stranka v pripravljalni vlogi z dne 5.12.201729 opozorila, da je bilo zavarovanje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani V K 29970/2010, na podlagi katerega so bile te dividendne deponirane pri notarki, odpravljeno in da bodo izplačane drugi toženki,30 v pripravljalni vlogi z dne 18.7.201831 pa je pojasnila, da je njihov prejem razviden iz izkaza poslovnega izida za drugo toženko v obdobju od 1.1.2017 do 31.12.2017,32 v katerem je kot finančni prihodek iz deležev33 naveden ravno znesek 28.833,54 EUR. S tem je trditveno in dokazno breme nedvomno prešlo na drugo toženko, ki pa mu ni zadostila,34 saj v takšnem primeru, ko je tožeča stranka s pojasnili in dokazi praktično izključila vsak dvom, da druga toženka teh dividend ne bi prejela, nadaljnje golo zanikanje njihovega prejema35 ne zadošča več.36, 37 Tako je potrebo zaključiti, da je tožeča stranka dokazala, da je druga toženka obravnavane dividende prejela. V posledici ničnosti pogodb o prodaji oziroma prenosu zadevnih delnic med tožečo stranko in prvo toženko, prvo toženko in družbo F. d.d. ter omenjeno družbo in drugo toženko,38 je slednja v skladu s pravili o neupravičeni pridobitvi (193. člen OZ) dolžna tožeči stranki vrniti tudi te dividende (kot plodove delnic). Tožeča stranka od navedenega zneska dividend zahteva še zakonske zamudne obresti, in sicer od dneva prejema dalje do plačila. Kot že pojasnjeno v zvez s pritožbo druge toženke, je slednjo potrebno šteti za nepošteno pridobiteljico,39 zato tožeči stranki dolguje zakonske zamudne obresti od dneva pridobitve teh dividend dalje. Ker je tožeča stranka dokazala, da je druga toženka obravnavane dividende nedvomno prejela v obdobju od 1.1.2017 do 31.12.2017, gredo tožeči stranki zakonske zamudne obresti od teh dividend od 31.12.2017, saj jih je druga toženka zagotovo prejela najkasneje tega dne. Glede na vse pojasnjeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v IV. točki izreka spremenilo tako, da je ugodilo njenemu zahtevku za plačilo zneska 28.833,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31.12.2017 dalje do plačila (3. alineja 358. člena ZPP).

O stroških prvostopenjskega postopka:

13. Zaradi spremembe odločitve o glavni stvari je pritožbeno sodišče spremenilo tudi odločitev o pravdnih stroških (2. odstavek 165. člena ZPP).40 Po ugoditvi pritožbi tožeče stranke in delni ugoditvi pritožbi tožene stranke znaša uspeh tožeče stranke 60,82 %, tožene pa 39,18 % (2. odstavek 154. člena ZPP).41 Pritožbeno sodišče je stroške postopka pred sodiščem prve stopnje odmerilo ob upoštevanju načela potrebnosti (155. člen ZPP) ter na podlagi predloženih stroškovnikov, Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/08 s spremembami, ZST-1) in Zakona o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/08 s spremembami, ZOdvT). Tožeči stranki je tako v okviru priglašenih stroškov priznalo nagrado za postopek po tar. št. 3100 ZOdvT v višini 2.364,70 EUR, nagrado za narok po tar. št. 3102 ZOdvT v višini 2.182,80 EUR, stroške poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 ZOdvT v višini 20,00 EUR, stroške izdelave in izročitve dokumentov po tar. št. 6000 ZOdvT v višini 628,10 EUR, 22 % DDV na odvetniške stroške, potne stroške njenega pooblaščenca za pristop na naroke v višini 99,76 EUR ter sodno takso v višini 7.845,00 EUR.42 Skupno tako stroški tožeče stranke, ki ji jih je priznalo pritožbeno sodišče, znašajo 14.283,39 EUR. Glede na njen 60,82 % uspeh pa je upravičena do povrnitve 8.687,16 EUR stroškov. Drugi toženki je pritožbeno sodišče v okviru priglašenih stroškov priznalo nagrado za postopek po tar. št. 3100 ZOdvT v višini 3.607,50 EUR, nagrado za narok po tar. št. 3102 ZOdvT v višini 3.210,00 EUR, stroške poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 ZOdvT v višini 20,00 EUR, 22 % DDV na odvetniške stroške ter potne stroške njenega pooblaščenca za pristop na naroke v višini 55,00 EUR. Skupno je tako pritožbeno sodišče drugi toženki priznalo 8.396,75 EUR stroškov. Glede na 39,18 % uspeh je upravičena do povrnitve 3.289,85 EUR stroškov. Po medsebojnem pobotanju znaša obveznost toženk43 do tožeče stranke iz naslova pravdnih stroškov 5.397,31 EUR,44 obveznost druge toženke pa skladno s 1. odstavkom 161. člena ZPP 2.698,66 EUR.

14. Sodišče prve stopnje je odločitev o stroških zavarovanja z začasnimi odredbami pridržalo za končno odločbo.45 Glede na izid pravde so bili potrebni le stroški v zvezi z začasno odredbo z dne 29.7.2013,46 s katero je bilo drugi toženki prepovedano razpolaganje z zadevnimi delnicami. Iz tega naslova je pritožbeno sodišče tožeči stranki priznalo nagrado za predlog po tar. št. 3461 ZOdvT v višini 545,70 EUR, nagrado za odgovor na ugovor druge toženke po tar. št. 3468 ZOdvT v višini 1.091,40 EUR, stroške poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 ZOdvT v višini 20,00 EUR, 22 % DDV na odvetniške stroške ter sodno takso v višini 30,00 EUR (tar. št. 4012 ZST-1). Skupno stroški zavarovanja tožeče stranke, ki ji jih je druga toženka dolžna povrniti, znašajo 2.051,66 EUR.

15. Skupaj torej stroški prvostopenjskega postopka tožeče stranke, ki ji jih je druga toženka dolžna povrniti, znašajo 4.750,32 EUR. Ker se je zoper stroškovno odločitev sodišča prve stopnje (XII. točka izreka prvostopenjske sodbe) pritožila le druga toženka,47 je pritožbeno sodišče zgolj njeno (solidarno) obveznost znižalo na 4.750,32 EUR. Za ta znesek je tako obveznost prve toženke solidarna z obveznostjo druge toženke, v presežku pa je prva toženka sama dolžna povrniti s sodbo sodišča prve stopnje naložene ji stroške tožeče stranke.

Odločitev o pritožbah in stroških pritožbenega postopka:

16. Po vsem obrazloženem je tako pritožbeno sodišče pritožbi druge toženke delno ter pritožbi tožeče stranke v celoti ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, kot izhaja iz I. točke izreka te sodbe (1. odstavek 351. člena v zvezi s 3. oziroma 5. alinejo 358. člena ZPP). V preostalem delu pa je pritožbo druge toženke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo, saj pritožbeni razlogi niso bili podani in tudi ne kršitve, na katere pritožbeno sodišče skladno z 2. odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti (353. člen ZPP). Pri tem se je pritožbeno sodišče opredelilo le do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

17. Ker je tožeča stranka s predmetno pritožbo v celoti uspela, je upravičena do povrnitve potrebnih stroškov zanjo (1. odstavek 154. in 155. člena ter 2. odstavek 165. člena ZPP), in sicer ji je pritožbeno sodišče v okviru priglašenih stroškov priznalo nagrado za postopek v višini 788.80, EUR (tar. št. 3210 ZOdvT),48 stroške poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20,00 EUR (tar. št. 6002 ZOdvT) ter 22 % DDV, skupno torej 986,74 EUR. Druga toženka je s pritožbo delno uspela, in sicer njen uspeh znaša 40,78% (288.335,40 EUR od izpodbijanih 707.014,20 EUR), zato ji gre sorazmeren del njenih potrebnih stroškov pritožbe (2. odstavek 154. člena v zvezi s 155. členom in 2. odstavkom 165. člena ZPP). Pritožbeno sodišče ji je v okviru priglašenih stroškov priznalo nagrado za postopek v višini 2.910,40 EUR (tar. št. 3210 ZOdvT), stroške poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20,00 EUR (tar. št. 6002 ZOdvT) ter 22 % DDV. Pritožbeno sodišče pa ji ni priznalo sodne takse za predmetno pritožbo, saj je bilo plačilo le-te drugi toženki s sklepom sodišča prve stopnje z dne 25.2.2019 odloženo,49 iz podatkov v spisu pa tudi ni razvidno, da bi omenjeno takso že plačala.50 Skupno tako pritožbeni stroški druge toženke, ki ji jih je priznalo pritožbeno sodišče, znašajo 3.575,09 EUR, glede na njen 40,78 % uspeh pa je upravičena do povrnitve 1.457,92 EUR stroškov. Po medsebojnem pobotanju je torej tožeča stranka dolžna drugi toženki povrniti 471,18 EUR pritožbenih stroškov. Odločitev o obveznosti plačila zakonskih zamudnih obresti od dolgovanih stroškov temelji na 378. členu OZ, glede začetka njihovega teka pa na pravnem mnenju Občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 13.12.2006. Druga toženka in tožeča stranka sami krijeta svoje stroške odgovora na pritožbo nasprotne stranke, saj ta vsebinsko nista pripomogla k rešitvi zadeve in gre za nepotrebne stroške (1. odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 163. člena ZPP).

-------------------------------
1 Sedaj B. Holding, d.d. (zgodovinski izpis iz sodnega registra za omenjeno družbo, dostopen na spletni strani AJPES).
2 Sklenitev teh pogodb med strankami ni sporna.
3 Priloga A82 spisa.
4 Tožeča stranka je bila do 31.12.2014 organizirana kot delniška družba (zgodovinski izpis iz sodnega registra v prilogi A103 spisa).
5 Kot delničarji oziroma njihovi pooblaščenci na skupščinah te družbe, ki so potekale v relevantnem obdobju.
6 Npr. sodbi Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 96/2018 z dne 19.7.2018 in opr. št. II Ips 121/2017 z dne 25.1.2018.
7 Npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 925/2016 z dne 8.11.2017.
8 Ugovore druge toženke v tej smeri je zadosti obrazloženo zavrnilo že sodišče prve stopnje v 68. in 69. točki obrazložitve izpodbijane sodbe.
9 Npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 234/2018 z dne 16.1.2019.
10 Npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 925/2016 z dne 8.11.2017 in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 1875/2014 z dne 26.11.2014.
11 Neutemeljeno se druga toženka sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 234/2015 z dne 20.4.2017, saj v navedenem primeru, ki ga je obravnavalo Vrhovno sodišče RS, sploh ni prišlo do povečanja premoženja tožene stranke.
12 Smiselno npr. sodbi Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 18/2016 z dne 25.7.2017 in opr. št. III Ips 80/2015 z dne 9.5.2017 ter sodbi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 1179/2016 z dne 16.11.2017 in opr. št. I Cpg 673/2015 z dne 2.3.2016.
13 Da je druga toženka na podlagi omenjenih pogodb prejela zadevne delnice med strankama ni sporno, enako pa izhaja tudi iz delniške knjige družbe B. d.d. v prilogah A16, A70, A88 in A145 spisa.
14 Ne drži stališče druge toženke, da “pravi” delničar ne more zahtevati povrnitve neutemeljeno izplačanih dividend od “nepravega” delničarja in da “pravi” delničar ni prikrajšan. Ničnost pogodb učinkuje za nazaj (ex tunc), kar pomeni, da se v razmerju med tožnico in drugo toženko šteje, da druga toženka nikoli ni bila delničar, zato mora vrniti vse plodove, ki jih je prejela kot nepravi delničar. Dividend, ki so bile drugi toženki že izplačane, pa tožeča stranka ne more terjati od družbe izdajateljice (npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 234/2018 z dne 16.1.2019).
15 Kot že pojasnjeno v prejšnji točki obrazložitve te sodbe, druge toženke ni moč šteti za dobroverno pridobiteljico zadevnih delnic.
16 Seznam nalogov G. d.d., v prilogi A115 spisa.
17 Druga toženka v pritožbi ne problematizira pravnega interesa tožnice za takšen ugotovitveni zahtevek, na njegov obstoj pa pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 2862/2013 z dne 11.6.2014, sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 246/2000 z dne 8.11.2000 ter A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2006, 2. knjiga, stran 155).
18 Priloga A40 spisa.
19 Zapisniki skupščin v prilogah A69, B87, A87 in A144 spisa.
20 Npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 1779/2018 z dne 5.12.2018.
21 Npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 234/2018 z dne 16.1.2019.
22 Prav tam.
23 Pripravljalna vloga tožeče stranke z dne 17.4.2018 (red. št. 345 spisa) ter I. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje z dne 9.11.2018 (red. št. 408 spisa).
24 Podobno npr. sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 149/2017 z dne 6.12.2018.
25 V zavarovanje svoje bodoče terjatve za plačilo dividend je tožeča stranka sicer predlagala izdajo začasnih odredb s prepovedjo njihovega izplačila drugi toženki in deponiranjem pri notarki oziroma KDD d.d. Vendar se začasna odredba lahko predlaga in izda tudi ko tožba (še) ni vložena, za tožničin uspeh v pravdi (t. j., da bi dosegla izdajo sodbe z dajatvenim izrekom na plačilo teh dividend) pa mora biti vložena ustrezna tožba.
26 Red. št. 374 spisa.
27 Npr. sodbi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 1488/2015 z dne 12.10.2016 in opr. št. II Cp 346/2011 z dne 4.4.2012 ter sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 2539/2016 z dne 4.1.2017.
28 Zapisnik skupščine v prilogi A27 spisa.
29 Red. št. 291 spisa.
30 Sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. V K 29970/2010 z dne 26.6.2017 v prilogi A121 spisa, sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Kp 29970/2010 z dne 22.11.2017 v prilogi A122 spisa ter notarsko potrdilo notarke A. A. opr. št. DK-00/2014-1 z dne 22.12.2014 v prilogi A123 spisa.
31 Red. št. 363 spisa.
32 Priloga A151 spisa.
33 To je postavka pod katero se beležijo tudi dividende (Slovenski računovodski standardi (2016), standard 15.7 (Ur. l. RS, št. 95/15 s spremembami)).
34 Druga toženka bi morala pojasniti in po potrebi tudi dokazati izvor tega prihodka.
35 Pripravljalna vloga druge toženke z dne 31.8.2018 (red. št. 374 spisa), s katero je ta v skladu s pozivom sodišča prve stopnje z dne 29.8.2018 (red. št. 369 spisa) odgovorila na tožničino pripravljalno vlogo z dne 18.7.2018 s prilogami (red. št. 363 spisa).
36 Podobno npr. sodbi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 198/2018 z dne 6.2.2019 in opr. št. II Cpg 122/2014 z dne 7.11.2014.
37 Možnost izjave o zgoraj izpostavljenih dejstvih in dokazih za drugo toženko ni sporna (njen odgovor na pritožbo tožeče stranke z dne 11.3.2019, red. št. 438 spisa; tudi sicer iz podatkov spisa izhaja, da se je o tem imela možnost izjaviti (vročilnice na red. št. 294, 364 in 369 spisa)). Druga toženka v odgovoru na pritožbo tožeče stranke (smiselno) zatrjuje le, da omenjeni izkaz poslovnega izida naj ne bi dokazoval prejema zadevnih dividend, kar pa, kot je bilo že pojasnjeno, v obravnavanem primeru ne drži.
38 V zvezi s tem glej 7. in 8. točko obrazložitve te sodbe.
39 Glej 7. točko obrazložitve te sodbe.
40 Pri tem je pritožbeno sodišče upoštevalo, da je odločitev o stroških prvostopenjskega postopka glede prve toženke, katere pritožba zoper zadevno sodbo se šteje za umaknjeno (sklep sodišča prve stopnje z dne 4.6.2019 (red. št. 448 spisa) v zvezi s sklepom pritožbenega sodišča I Cpg 578/2019 z dne 26.8.2020), že postala pravnomočna (podobno npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 2908/2009 z dne 10.3.2010).
41 Pri ugotavljanju uspeha strank je pritožbeno sodišče upoštevalo skupno vrednost dajatvenih zahtevkov - 735.847,74 EUR (smiselno npr. sklepa Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 303/2014 z dne 11.12.2014 in opr. št. II DoR 408/2012 z dne 6.6.2013, sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 347/2018 z dne 21.2.2018 in sklep Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. I Cpg 402/2016 z dne 24.1.2017).
42 Glede na umik tožbe zoper četrto toženko N. d.o.o. zaradi sklenitve sodne poravnave, je potrebno tožeči stranki priznati zgolj sodno takso, ki jo je plačala v zvezi z zahtevkom, ki je predmet izpodbijane sodbe, na kar utemeljeno opozarja tudi druga toženka (smiselno npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 1687/2016 z dne 27.6.2016 in opr. št. I Cpg 1143/2016 z dne 22.5.2017). Tožeča stranka je tožbo večkrat razširila, ob zadnjem doplačilu sodne takse pa je vrednost zahtevka v relevantnem delu znašala 676.604,74 EUR. V zvezi s tem delom zahtevka je tako skupno plačala 7.845,00 EUR takse (tar. št. 1112 ZST-1, glej tudi list. št. 1084 spisa).
43 Prva toženka pravdnih stroškov ni priglasila.
44 Glede pobota v takšni procesni situaciji podobno npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 13/2017 z dne 18.1.2017.
45 Npr. sklepi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 839/2017 z dne 22.11.2017, opr. št. II Cp 1896/2016 z dne 13.7.2016 in opr. št. II Cp 1662/2013 z dne 19.6.2013.
46 Red. št. 2 spisa.
47 Pritožba prve toženke zoper sodbo sodišča prve stopnje se šteje za umaknjeno (sklep sodišča prve stopnje z dne 4.6.2019 (red. št. 448 spisa) v zvezi s sklepom pritožbenega sodišča I Cpg 578/2019 z dne 26.8.2020).
48 Vrednost izpodbijanega dela prvostopenjske sodbe znaša 28.833,54 EUR.
49 Red. št. 428 spisa.
50 Enako npr. sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 427/2018 z dne 4.9.2019.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o gospodarskih družbah (2006) - ZGD-1 - člen 230, 230/7
Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (1999) - ZNVP - člen 16, 16/3
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 40, 40/2, 87, 190, 193

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
02.10.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQwNDMx