VSL Sklep II Ip 1121/2020

Jedro

V primeru stečaja zapuščine brez dedičev se uporabljajo določbe o vplivu stečajnega postopka na izvršilni postopek.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnika sama krijeta svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je izvršilni postopek ustavljen z dnem 3. 4. 2015.

2. Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožujeta upnika. Navajata, da drži, da je bil dne 3. 4. 2015 začet stečajni postopek nad zapuščino brez dedičev po pokojnem A. A., v stečajno maso pa je bil prenesen le del premoženja. Glede preostalega premoženja, ki ni last dolžnika, se izvršba na nepremičnine vodi pred Okrajnim sodiščem v Domžalah pod opr. št. In 25/2002. Iz obrazložitve sklepa ni jasno, katere nepremičnine dolžnika ima v mislih sodišče. Razen dela nepremičnin, ki so bile prenesene v stečajno maso, po oceni upnikov dolžnik ni razpolagal z drugimi nepremičninami, tudi izvršilni postopek pod opr. št. In 25/2002 pa se ne vodi na nepremičnine dolžnika niti zoper dolžnika, temveč zoper sedanje zemljiškoknjižne lastnike, ki so bili v času izdaje sklepa z dne 8. 4. 2015 šele imetniki solastninske pravice v pričakovanju. Prenos dela celotne nepremičnine v stečajno maso ni bil upravičen, ker te že ob uvedbi stečajnega postopka niso bile več last dolžnika. Povzema vsebino sklepa. Sodišče ne ponuja nobenih pojasnil, ali je sploh preverjalo, ali je bil dolžnik prejemnik plače ali drugih prejemkov in ali sta morda upnika na tem premoženju pridobila ločitveno pravico. Dejansko stanje v tem delu sploh ni bilo popolno ugotovljeno, zato je sodišče tudi zmotno uporabilo materialno pravo. Ni jasno, kdaj naj bi dolžnikov dolžnik sodišče obvestil, da terjatve ni izvrševal, organizacija za plačilni promet pa naj bi prav tako neznanega dne sodišču sporočila, da se sklep nahaja na četrtem mestu za izvršitev. Upnika nista prejela nobenega sporočila oziroma vloge dolžnikovega dolžnika. Vsebina teh vlog upnikoma ni poznana, vsebine pa zaradi nevročitve ne moreta preveriti. Glede na navedeno tudi ni mogoče preizkusiti, ali je bil v skladu s 3. točko 4. odstavka 132. člena ZFPPIPP do začetka stečajnega postopka vročen sklep o rubežu ponudniku plačilnih storitev. Zaključek, da zastavna pravica ni nastala, sodišče gradi zgolj na dejstvu, da banka ni obvestila sodišča o morebitnem uspešnem rubežu. Sodišče torej o tem zgolj ugiba, takšno sklepanje je najmanj preuranjeno. Sodišče ni ugotavljalo obsega ločitvene pravice. Gre torej za pomanjkanje odločilnih dejstev. Sodišče prav tako ni preverjalo niti v uradnih registrih niti pri izvršitelju, ali je bil opravljen rubež premičnin, temveč se je zadovoljilo z dejstvom, da izvršitelj ni podal nobenega poročila o rubežu. Tudi v tem delu tako sklep ni obrazložen. Priglašata pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da se je nad dolžnikovo zapuščino pričel postopek stečaja zapuščine brez dedičev in da je bil v zapuščino prenesen le del nepremičnega premoženja (postopek na nepremičnine se vodi pod opr. št. In 25/2002). V tem postopku je bila dovoljena izvršba z rubežem sredstev pri organizacijah za plačilni promet, na plačo, premičnine in vrednostne papirje (izvršba na slednje je bila že ustavljena). V nadaljevanju je sodišče povzelo določbe ZFPPIPP o tem, kaj spada v stečajno maso in kakšne so omejitve prejemkov, ki spadajo v stečajno maso. Glede na naravo razmerja med delavcem in delodajalcem je smiselna uporaba določb o izvršbi na sredstva pri organizacijah za plačilni promet po 3. točki četrtega odstavka 132. člena ZFPPIPP, zato lahko zastavna pravica nastane samo na terjatvi, ki obstaja ob nastanku zastavne pravice (z vročitvijo le na denarnem znesku, ki je enak denarnemu dobroimetju). Dolžnikov dolžnik ZPIZ je sodišče obvestil, da terjatve še niso izvrševali, Banka d.d. pa, da se sklep nahaja na 4. mestu za izvršitev. Ker banka sodišča ni obvestila o morebitnem uspešnem rubežu, že pojmovno ni bila mogoča blokada sredstev in s tem nastanek zastavne pravice. Izvršitelj ni podal nobenega poročila o rubežu premičnin, zato upnik na premičninah ni pridobil ločitvene pravice. Ker torej upnik do začetka stečajnega postopka nad zapuščino ni pridobil ločitvene pravice, je sodišče sklenilo, da je izvršilni postopek ustavljen z dnem začetka postopka stečaja zapuščine brez dedičev. Odločitev je pravilna.

6. Zakon o finančnem poslovanju podjetij, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) v prvem odstavku 416. člena določa, da se za postopek stečaja zapuščine, če ni v oddelku 5.12 tega zakona drugače določeno, smiselno uporabljajo pravila, določena v oddelkih 5.1 do 5.10 tega zakona. V drugem odstavku tega člena ni izključena uporaba 132. člena ZFPPIPP. Prav tako uporabe te določbe ne izključuje nobeno drugo določilo iz oddelka 5.12 tega zakona.

7. Skladno s tretjim odstavkom 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) ima začetek stečajnega postopka naslednje pravne posledice za postopek izvršbe ali zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka: 1. če v postopku izvršbe ali v postopku zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini ali z zastavno pravico na premičnini upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice, se postopek izvršbe ali zavarovanja ustavi z začetkom stečajnega postopka, 2. če je upnik v postopku izvršbe ali v postopku zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini ali z zastavno pravico na premičnini pred začetkom stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico in če do začetka stečajnega postopka v postopku izvršbe še ni bila opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, se postopek izvršbe ali zavarovanja prekine z začetkom stečajnega postopka, 3. če je upnik v postopku izvršbe pred začetkom stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico in če je bila do začetka stečajnega postopka v postopku izvršbe opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, pa začetek stečajnega postopka ne vpliva na tek tega izvršilnega postopka.

8. Iz sklepa Okrajnega sodišča v Domžalah In 25/2002 z dne 3. 9. 2004, v obravnavanem spisu na r. št. 1, izhaja, da je sodišče sklenilo, da se predlog za izvršbo v delu, ki se nanaša na rubež in prodajo premičnih stvari, prenos denarnih sredstev, rubež plače in unovčenje nematerializiranih vrednostnih papirjev izloči v poseben spis, t.j. spis v predmetni izvršilni zadevi I 206/2005. V tej izvršilni zadevi je torej tekla izvršba le na omenjena izvršilna sredstva, ne pa na nepremičnine. Sodišče prve stopnje je, ob nespornem dejstvu, da nobena v tej zadevi pridobljena sredstva niso bila prenesena v stečajno maso, brezpredmetno razpravljalo o poteku izvršbe na nepremičnine v zadevi In 25/2002 in o tem, da je bil del nepremičnega premoženja prenesen v stečajno maso. Glede na navedeno so za to zadevo pravno nepomembne tudi vse pritožbene navedbe upnikov glede tega, da iz obrazložitve sklepa ni jasno, katere nepremičnine ima sodišče v mislih, da sedaj postopek In 25/2002 tako in tako teče zoper hipotekarne dolžnike in da prenos dela nepremičnine v stečajno maso ni bil upravičen. Višje sodišče se do teh navedb zato ne bo opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. V nadaljevanju pritožbe upnika sodišču očitata nepopolno ugotovitev dejanskega stanja glede (ne)pridobitve ločitvene pravice na posameznih sredstvih oziroma predmetih izvršbe, ker naj sodišče ne bi v zadostni meri opravilo poizvedb o opravljenih izvršilnih dejanjih pri izvrševalcih sklepov oziroma, ker naj bi iz negativnih odgovorov izvrševalcev preuranjeno sklepalo oziroma ugibalo, da ločitvene pravice niso bile pridobljene. Višje sodišče te očitke presoja za neutemeljene.

10. Res je sodišče prve stopnje sicer nekoliko skopo pojasnilo, da je ZPIZ sodišče obvestil, da terjatve še niso izvrševali, Banka d.d. pa sodišča ni obvestila o morebitnem uspešnem rubežu ter tudi izvršitelj ni podal nobenega poročila o opravljenem rubežu, vendar pa navedena odločilna dejstva zadostijo standardu obrazložene sodne odločbe in ni podana očitana kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Tudi dejansko stanje je v zadostni meri ugotovljeno. Upnika bi kot gospodarja postopka, ki lahko v vsakem trenutku vpogledata v spis in pridobita podatke o poteku postopka tudi s strani izvrševalcev, lahko pridobila podatke o opravljenih izvršilnih dejanjih in v primeru, da le-ti so zarubili dolžnikovo premoženje pred začetkom postopka stečaja zapuščine (oziroma celo pred prekinitvijo postopka zaradi dolžnikove smrti), lahko podala oziroma bi morala podati pritožbene navedbe o tem, da ločitvene pravice so bile pridobljene. Nobenih takšnih navedb upnika ne podajata, temveč le sodišču (neutemeljeno) očitata neizpolnitev „raziskovalne dolžnosti“, čeprav v izvršilnih postopkih izvrševalci sklepov, zlasti banke, ZPIZ in izvršitelji sodišča redno obveščajo o opravljenih izvršilnih dejanjih, ker so k temu zavezani.

11. Ne glede na navedeno pa višje sodišče dodaja, da iz podatkov v spisu izhaja, da je sodišče v tej zadevi izvršitelja pozvalo k poročilu o opravljenih izvršilnih dejanjih dne 27. 10. 2008, tedaj tudi Banka d.d., ki je dne 4. 11. 2008 odgovorila, da se sklep o izvršbi nahaja na 4. mestu za izvršitev, da je ZPIZ dne 7. 11. 2008 sodišču sporočil, da bo evidentirano terjatev predvidoma začel izvrševati januarja 2058, da je sodišče izvršitelja k podaji poročila pozvalo tudi dne 2. 12. 2008, 29. 1. 2009, 15. 4. 2009, nato znova Banka d.d. dne 10. 7. 2009, ki je dne 16. 7. 2009 znova odgovorila, da se sklep nahaja na 4. mestu za izvršitev, po pozivu z dne 25. 11. 2010 tako Banka d.d. kot izvršitelju pa je Banka d.d. 3. 12. 2010 sporočila, da se sklep sedaj nahaja na 5. mestu za izvršitev. S sklepom z dne 25. 8. 2011 je sodišče izvršilni postopek prekinilo zaradi dolžnikove smrti in ga vročilo izvrševalcem, Banka d.d. pa je dne 3. 10. 2011 še sporočila, da sklepa ne bo izvrševala zaradi zaprtja računa dolžnika zaradi smrti. Ob takem stanju izvršilne zadeve kakršnakoli ločitvena pravica upnikov pred pričetkom postopka stečaja zapuščine v tem izvršilnem postopku nedvomno ni bila pridobljena.

12. Upnika bi kot (zainteresirani) stranki postopka ves čas trajanja le-tega lahko spremljala potek oziroma uspeh izvršbe. Res jima sodišče ni vročilo vlog izvrševalcev (ki so na nek način podaljšana roka izvršilnega sodišča), vendar pa v konkretnem primeru niti ne gre za vloge nasprotne stranke, sodišče je povzelo bistvo njihove vsebine, upnika pa nista podala nobenega razloga, zaradi katerega bi v navedeno utemeljeno dvomila niti nista izpodbijala resničnosti vsebine teh vlog. Kot rečeno bi lahko upnika vpogledala v izvršilni spis ali pa pridobila podatke o morebitnih opravljenih izvršilnih dejanjih s strani izvrševalcev, zato jima s tem, ko jima sodišče vlog izvrševalcev ni vročalo, ni bila kršena pravica do izjave in ni podana očitana kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

13. Po povedanem pritožba ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Upnika s pritožbo nista uspela, zato sama krijeta svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Datum zadnje spremembe:

30.09.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Ip 4127/2012
• VSC Sklep Cp 376/2020
• VSL sklep II Cp 3085/2013