VSL Sklep Cst 182/2020
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Gospodarski oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2020:CST.182.2020 |
Evidenčna številka: | VSL00034407 |
Datum odločbe: | 11.06.2020 |
Senat, sodnik posameznik: | Vesna Jenko (preds.), Helena Miklavčič (poroč.), Nada Mitrović |
Področje: | CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO |
Institut: | postopek osebnega stečaja - sklep o odpustu obveznosti - nedovoljena pritožba dolžnika - pravni interes - pravna korist - izboljšanje pravnega položaja - zavrženje pritožbe - izpodbijani del - neločljiva povezanost - enovitost akta - pravni učinki odpusta obveznosti - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - končanje postopka osebnega stečaja |
Jedro
Glede na izrek izpodbijanega sklepa so bile dolžnici odpuščene obveznosti v največjem zakonsko dopustnem obsegu, zato dolžnica za pritožbo zoper tak sklep, ki je zanjo ugoden v zakonsko največjem dopustnem obsegu, ne more imeti pravnega interesa. S pritožbo dolžnica namreč ne more doseči večjih koristi, kot so te, ki izhajajo iz izpodbijanega sklepa.
Izdaja sklepa o odpustu obveznosti ne pomeni, da je postopek osebnega stečaja zaključen oziroma končan. Postopek osebnega stečaja se konča s pravnomočnostjo sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, kar pa izpodbijani sklep ni.
Izrek
Pritožba se zavrže.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se stečajni dolžnici odpustijo obveznosti (1. točka izreka), da odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do stečajne dolžnice, ki so nastale do 1. 10. 2018, razen za terjatve iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP (2. točka izreka) ter da s pravnomočnostjo tega sklepa preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve iz 2. točke izreka tega sklepa v delu, v katerem do pravnomočnosti tega sklepa ni bila plačana, razen terjatve, ki se lahko plačajo iz premoženja stečajne dolžnice, ki spada v stečajno maso v tem postopku osebnega stečaja, v skladu s 410. členom ZFPPIPP (3. točka izreka).
2. Zoper 2. in 3. točko izreka citiranega sklepa se pritožuje dolžnica, iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in procesnih kršitev pri prodaji njenih nepremičnin v stečajnem postopku. Pritožbenemu sodišču laično predlaga, da njeni pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da takoj prepove javno dražbo njenih nepremičnin.
3. Na pritožbo je odgovorila upraviteljica. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in sklep v izpodbijanem delu potrdi.
4. Pritožba ni dovoljena.
5. Pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje, da se dolžnica ne more pritožiti le zoper 2. in 3. točko izreka izpodbijanega sklepa, saj so vse tri točke izpodbijanega sklepa med seboj neločljivo povezane v celoto in skupaj tvorijo enovit sklep. Zato je pritožbo dolžnice obravnavalo kot pritožbo zoper celotni sklep, ne le zoper 2. in 3. točko izreka.
6. Odpust obveznosti učinkuje po splošnem pravilu iz prvega odstavka 408. člena ZFPPIPP za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja, če ni v drugem odstavku tega člena določeno drugače. V drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP pa je nato to splošno pravilo zoženo, saj je določeno, da odpust obveznosti ne učinkuje za prednostne terjatve iz prvega in drugega odstavka 21. člena in prvega odstavka 390. člena tega zakona in tudi ne za terjatve, ki so naštete v 1. do 5. točki te določbe. Za terjatve iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP torej že zakon sam izrecno določa, da odpust obveznosti pri teh terjatvah nikoli nima učinka, ne glede na okoliščine primera.
7. Glede na izrek izpodbijanega sklepa so bile dolžnici z njim odpuščene obveznosti v največjem zakonsko dopustnem obsegu, zato dolžnica za pritožbo zoper tak sklep, ki je zanjo ugoden v zakonsko največjem dopustnem obsegu, ne more imeti pravnega interesa. S pritožbo dolžnica namreč ne more doseči večjih koristi, kot so te, ki izhajajo iz izpodbijanega sklepa.
8. Enako velja za pritožbo v delu, ki izpodbija 3. točko izreka. Slednja pravzaprav pomeni le instrukcijski napotek upnikom, ki je za dolžnico pravzaprav ugoden in opredeljuje zakonsko določene pravne učinke odpusta obveznosti iz prvega odstavka 409. člena ZFPPIPP, hkrati pa pomeni tudi povzetek zakonske določbe prvega odstavka 410. člena ZFPPIPP. Iz slednje namreč izhaja, da pravnomočni sklep o odpustu obveznosti ni ovira za nadaljevanje postopka osebnega stečaja, v katerem je bil izdan. Zoper tak del sklepa pa dolžnica nima pravnega interesa za pritožbo, saj s pritožbo zoper ta del izreka sklepa zase ne more doseči prav nobene koristi.
9. Pri tem pritožbeno sodišče dolžnici pojasnjuje, da izdaja sklepa o odpustu obveznosti ne pomeni, da je postopek osebnega stečaja zaključen oziroma končan. Postopek osebnega stečaja se konča s pravnomočnostjo sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, kar pa izpodbijani sklep ni.
10. Če vloži pritožbo oseba, ki nima pravnega interesa za pritožbo, je pritožba nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato jo je sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).
Zveza:
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 343, 343/4, 365, 365-1
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 31.07.2020