VSL Sklep Cst 193/2020

Jedro

Za presojo obstoja insolventnosti je dovolj obstoj enega od položajev po prvem odstavku 14. člena ZFPPIPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnico M. Č. (1. točka), za upraviteljico imenovalo A. A. (2. točka) in ugotovilo, da opravlja upraviteljica naloge in pristojnosti upraviteljice v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana kot A. A. s. p. (3. točka).

2. Zoper sklep se pritožuje stečajna dolžnica iz pritožbenih razlogov nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni in predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnico zavrne. Upnika na pritožbo nista odgovorila.

3. Na pritožbo dolžnice je odgovorila upnica. Pritožbi nasprotuje in pritožbenemu sodišču predlaga, da jo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje na podlagi dokaznega postopka ugotovilo, da je upnica, ki je predlagala začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnico, izkazala svojo procesno legitimacijo za vložitev predloga, saj je za verjetno izkazala svojo terjatev do dolžnice v višini 395.077,43 EUR. Dolžnica namreč svoje obveznosti do upnice niti ni zanikala, ampak jo je posredno celo priznala. Poleg tega je upnica izkazala okoliščino, da dolžnica zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca, kar izhaja iz dokaznih listin (kreditne in poroštvene pogodbe, obe z dne 11. 1. 2005, notarski zapis z dne 11. 1. 2005 in izpisek iz upničinih poslovnih knjig). V zvezi z obstojem insolventnosti je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je dolžnica trajnejše nelikvidna, saj glede na višino dolga in dejstvo, da dolžnica v postopku sploh ni pojasnila, kolikšni so njeni redni mesečni prejemki, dolžnica v daljšem obdobju ni sposobna poravnati tega dolga, s čimer je podana insolventnost po 1. točki prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP oziroma zakonska domneva trajnejše nelikvidnosti (1. alineja 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP), zato sodišče prve stopnje položaja prezadolženosti niti ni ugotavljalo, saj za dejansko stanje, pri katerem mora sodišče začeti stečajni postopek, zadostuje že, če je trajnejše nelikvidna.

6. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z razlogi, ki jih je glede obstoja pogojev za začetek postopka osebnega stečaja podalo sodišče prve stopnje. Prav tako se pritožbeno sodišče strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da se upnik sam odloči, v katerem postopku bo uveljavljal svojo terjatev. Predhodni tek izvršilnih postopkov na začetek postopka osebnega stečaja nima nobenega vpliva. Izvršilni postopki, ki so že v teku, namreč niso ovira za začetek stečajnega postopka¹. Prav tako ni pravne podlage, da bi se upniku omejilo izbiro o tem, katero pravno pot bo izbral za uveljavitev svojih terjatev. Upnik lahko tako sam presodi, ali bo svoje interese lahko učinkoviteje varoval v stečajnem, namesto v izvršilnem postopku². Zato je pritožba dolžnice neutemeljena v delu, v katerem skuša uveljaviti svoje že predhodno zatrjevano stališče, da je izvršba učinkovitejša od stečaja. Da slednje vsaj v okoliščinah konkretnega primera gotovo ne drži pa izhaja tudi iz dejstva, da skuša upnica že vse od leta 2007 v več izvršilnih postopkih doseči poplačilo svoje terjatve, vendar vedno neuspešno. Tega ne more spremeniti niti pritožbeni očitek, da pomeni uvedba postopka osebnega stečaja tudi plačilo stroškov, kar zmanjša premoženje stečajnega dolžnika in s tem možnost upnika za poplačilo terjatve. Vsak sodni postopek, med katere sodita tako izvršilni postopek kot stečajni postopek, povzroči določene stroške. Njihov nastanek lahko prepreči dolžnik s prostovoljnim plačilom, kar je gotovo tudi primarni interes upnika. Če pa dolžnik svojih obveznosti ne izpolni prostovoljno, je upnik primoran svoje pravice zavarovati v sodnih postopkih, kar vedno povzroči nastanek določenih stroškov.

7. Insolventnost je položaj, ki nastane, če je dolžnik trajnejše nelikviden ali postane dolgoročno plačilno nesposoben (prvi odstavek 14. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o insolventnosti oprlo na obstoj zakonske domneve trajnejše nelikvidnosti (prva alineja 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP), zato dodatna presoja dolgoročne plačilne nesposobnosti, kot je že pojasnilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ni potrebna. V celoti so zato neutemeljeni pritožbeni očitki, da upnik ni izkazal dolgoročne plačilne nesposobnosti stečajne dolžnice. Tega mu v okoliščinah konkretnega primera ni bilo potrebno. Za presojo obstoja insolventnosti je dovolj obstoj enega od položajev po prvem odstavku 14. člena ZFPPIPP.

8. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na vse pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo stečajnega dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

-------------------------------------------

¹ Prim. Cst 316/2013.

² Prim. Cst 287/2013, Cst 193/2014 idr.

Datum zadnje spremembe:

30.07.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 31/2022
• VSL sklep Cst 293/2016
• VSL sklep Cst 257/2011