<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba PRp 345/2019

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Oddelek za prekrške
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2020:PRP.345.2019
Evidenčna številka:VSL00035084
Datum odločbe:18.06.2020
Senat, sodnik posameznik:Živa Bukovac (preds.), Boštjan Kovič (poroč.), Anton Panjan
Področje:PREKRŠKI - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
Institut:obstoj prekrška - načelo zakonitosti - milejši predpis - zahteva za sodno varstvo - pritožba prekrškovnega organa - obdelava osebnih podatkov - posredovanje osebnih podatkov odvetniku - dolžnost posredovanja podatkov

Jedro

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in sveta z dne 27.4.2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi direktive 95/46/ES, ki jo je potrebno uporabiti neposredno, je z določbo točke c) prvega odstavka 6. člena nadomestila 8. člen ZVOP-1.

Določba prvega odstavka 10. člena ZOdv ureja, kdaj velja dolžnost posredovanja osebnih podatkov odvetniku in kdaj je za odvetnika pridobivanje osebnih podatkov zakonito; v kolikor upravljavec in obdelovalec osebnih podatkov ravnata skladno z navedeno določbo, potem je takšno ravnanje skladno z zakonitostjo obdelave iz točke c) prvega odstavka 6. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in sveta z dne 27.4.2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi direktive 95/46/ES; ravnanje v nasprotju pa pomeni kršitev te določbe, ki jo je v okoliščinah konkretnega primera potrebno uporabiti neposredno in za kršitev katere uredba v točki a) petega odstavka 83. člena predpisuje upravno in ne kaznovalno sankcioniranje.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo ugodilo zahtevi za sodno varstvo zagovornice odgovorne osebe pravne osebe in je odločbo o prekršku spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper odgovorno osebo pravne osebe zaradi 51 prekrškov po drugem odstavku 91. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) v zvezi s 1. točko prvega odstavka 91. člena ZVOP-1, kot so opisani v točki 1 odločbe o prekršku, na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1) ustavilo (točka I izreka), ugodilo je zahtevi za sodno varstvo zagovornice pravne osebe ter je odločbo o prekršku spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper pravno osebo, zaradi 51 prekrškov po 1. točki prvega odstavka 91. člena ZVOP-1, kot so opisani v toki 2 odločbe o prekršku, na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 ustavilo (točka II izreka). Odločilo je še o stroških postopka o prekršku, ki jih je naložilo v breme proračuna (točka III izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje prekrškovni organ zaradi kršitve materialnih določb zakona glede vprašanja, ali je je dejanje, zaradi katerega je začet postopek, prekršek, kar je pritožbeni razlog po 2. točki 154. člena v zvezi s 1. točko 156. člena ZP-1. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ali spremeni.

3. Zagovornica pravne in odgovorne osebe pritožbi nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev ter potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prekrškovni organ je pravno in odgovorno osebo spoznal za odgovorna storitve 51 prekrškov po 1. točki prvega odstavka 91. člena ZVOP-1, ki naj bi jih storila s tem, da je odgovorna oseba pravne osebe, ki je bil za pravno osebo pooblaščen opravljati delo odvetnika, v obdobju med aprilom 2016 in 18.1.2017, na podlagi 10. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv) kot pooblaščenec družbe A. plc, pridobil osebne podatke, to je imena, priimke, naslove prebivališč, EMŠO ter maso motornih vozil, o 51 lastnikih motornih vozil, registriranih v R Sloveniji, ter tako pridobljene podatke posredoval družbi A. plc, da ta tem lastnikom oziroma uporabnikom motornih vozil sama pošlje opomine za plačilo terjatev, s čimer je osebne podatke lastnikov oziroma uporabnikov vozil pridobival v nasprotju z 10. členom ZOdv, saj jih ni pridobival za opravljanje odvetniškega poklica v posamičnih zadevah, pač pa jih je pridobival zgolj z namenom, da jih posreduje družbi A. plc, saj njemu in pravni osebi s strani posameznega upnika oziroma družbe A. plc razen pridobivanja osebnih podatkov ni bila naročena oprava nikakršnega dejanja odvetniškega poklica v posamični zadevi, za katerega bi potreboval pridobljene osebne podatke.

6. Sodišče prve stopnje je za ustavitev postopka kot ključno dejstvo štelo, da se je po storitvi prekrškov dne 25.5.2018 začela uporabljati Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in sveta z dne 27.4.2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba), ki je z določbo točke c) prvega odstavka 6. člena nadomestila 8. člen ZVOP-1, ki se več ne uporablja in katerega kršitev ni več prekršek po 1. točki prvega odstavka 91. člena ZVOP-1, saj Splošna uredba za kršitev točke c) prvega odstavka 6. člena predvideva izrekanje upravne globe in tovrstnega dejanja ne določa kot prekršek, zaradi česar je ob upoštevanju načela zakonitosti iz drugega odstavka 2. člena ZP-1 uporabilo Splošno uredbo kot predpis, ki je za storilca milejši, ker izključuje prekršek.

7. Informacijski pooblaščenec se s presojo sodišča ne strinja in meni, da Splošna uredba ni nadomestila določbe 8. člena ZVOP-1, ki se še vedno uporablja in katere kršitev pomeni prekršek po 1. točki prvega odstavka 91. člena ZVOP-1, ki določa, da se z globo od 4.170 do 12.510 eurov kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če obdeluje osebne podatke, ne da bi imel za to podlago v zakonu ali v osebni privolitvi posameznika. Informacijski pooblaščenec se v pritožbi sklicuje na neobvezujoče mnenje Ministrstva za pravosodje v Prvih sistemskih pojasnilih ob začetku razvoja uporabe nove evropske zakonodaje o varstvu osebnih podatkov (Splošna uredba o varstvi podatkov - GDPR ter povezana Direktiva) z dne 28.5.2018, v katerem ministrstvo daje neobvezujočo oceno, da večina določb ZVOP-1 o obdelavi osebnih podatkov preneha veljati, razen določbe členov, ki jih Splošna uredba o varstvu podatkov ne ureja oziroma, ki jih Republika Slovenija lahko še vedno uredi drugače, med katere ministrstvo uvršča tudi 8. člen ZVOP-1, ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, v drugem odstavku pa določa, da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.

8. Splošna uredba je pravno zavezujoč akt in jo morajo v celoti uporabljati v vseh državah EU. Nacionalni organi morajo zagotoviti njeno pravilno uporabo. Splošna uredba v 6. členu ureja zakonitost obdelave in v točki c) prvega odstavka določa, da je obdelava zakonita le kolikor je izpolnjen pogoj, da je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca. Splošna uredba v drugem odstavku 6. člena sicer res določa, da države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti (med drugim) s točko c) prvega odstavka, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave. Vendar to ne pomeni, da država članica lahko zakonitost obdelave iz točke c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe neomejeno uredi drugače, saj je postavljena zahteva, da lahko ohrani ali uvede podrobnejše določbe, da bi prilagodila uporabo pravil te uredbe. Glede na navedeno ni mogoče slediti stališču, da je 8. člen ZVOP-1 ohranjen v veljavi v vsakem primeru, temveč je to odvisno od okoliščin konkretnega primera. V konkretnem primeru pa se pravni in odgovorni osebi očita, da sta določbo 8. člena ZVOP-1 kršila, ker je odgovorna oseba osebne podatke lastnikov oziroma uporabnikov vozil pridobival v nasprotju z 10. členom ZOdv. Ta v prvem odstavku določa kdaj za upravljavca velja, da je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, saj določa, da so državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno dati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi. Navedena določba torej ureja kdaj velja dolžnost posredovanja osebnih podatkov odvetniku in kdaj je za odvetnika pridobivanje osebnih podatkov zakonito in v kolikor upravljavec in obdelovalec osebnih podatkov ravnata skladno z navedeno določbo, potem je takšno ravnanje skladno z zakonitostjo obdelave iz točke c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, ravnanje v nasprotju pa pomeni kršitev te določbe, ki jo je v okoliščinah konkretnega primera potrebno uporabiti neposredno in za kršitev katere Splošna uredba v točki a) petega odstavka 83. člena predpisuje upravno in ne kaznovalno sankcioniranje. Izrekanje upravnih glob, kot jih predpisuje Splošna uredba, pa v nacionalni pravni red R Slovenije ni bilo preneseno, saj ZP-1 kot tudi predpis o prekršku ne urejata načina izrekanja upravne globe v postopku o prekršku, zaradi česar je neutemeljena tudi pritožbena kritika sodišču prve stopnje, da bi moralo upoštevati dejstvo, da Splošna uredba predpisuje bistveno višjo upravno globo, kot je predpisana globa v ZVOP-1 in da je iz tega razloga sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbo drugega odstavka 2. člena ZP-1.

9. Iz navedenih razlogov se pritožbeno sodišče strinja s presojo sodišča prve stopnje, da Splošna uredba, ki jo je potrebno uporabiti neposredno, kršitve točke c) prvega odstavka 6. člena ne določa kot prekršek, zaradi česar je Splošna uredba v okoliščinah konkretnega primera z vidika prekrškovnega prava, ki je del kaznovalnega prava, za storilca milejša in je sodišče upravičeno z uporabo načela zakonitosti iz drugega odstavka 2. člena ZP-1 postopek o prekršku na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena ustavilo. Višje sodišče je zato na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZP-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o varstvu osebnih podatkov (2004) - ZVOP-1 - člen 8, 91, 91/1, 91/1-1, 91/2
Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 2, 2/2, 136, 136/1, 136/1-1
Zakon o odvetništvu (1993) - ZOdv - člen 10, 10/1

EU - Direktive, Uredbe, Sklepi / Odločbe, Sporazumi, Pravila
Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlametna in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES - člen 6, 6/1, 6/1-c, 6/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
30.07.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM4NzU3