VSL Sodba II Cpg 73/2020

Jedro

S pavšalno pritožbeno navedbo, da je Pogoji uporabe ne zavezujejo, tožena stranka ne more uspeti. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da ni prerekala navedbe tožeče stranke, da je registracija na spletnem portalu ... (ki ni sporna, saj je prav na tej podlagi tožena stranka prejela kodo za vstop do portala, na katerega je po lastnih navedbah tudi dostopala) mogoča le na podlagi sprejetja Pogojev uporabe, na podlagi tega dejstva pa se je tako tožena stranka zavezala k spoštovanju Pogojev uporabe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 372,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 8. 2017 dalje (I. točka izreka), ji povrniti izvršilne stroške v znesku 74,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 12. 2018 dalje (II. točka izreka) ter povrniti pravdne stroške v znesku 34,00 EUR (III. točka izreka)

2. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka in predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, teče obravnavani gospodarski spor po prvem odstavku 495. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP po določbah postopka v sporih majhne vrednosti. O pritožbi je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. Sodba v sporu majhne vrednosti se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da iz Pogojev uporabe tožeče stranke izhaja, da naročnikom ni odgovorna za zagotovitev odzivnosti uporabnikov na objavo zaposlitvenega oglasa. Posledično se tožena stranka v pritožbi neutemeljeno sklicuje na neodzivnost prosilcev za zaposlitev. S pavšalno pritožbeno navedbo, da je navedeni Pogoji uporabe ne zavezujejo, pa tožena stranka ne more uspeti. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da ni prerekala navedbe tožeče stranke, da je registracija na spletnem portalu ... (ki ni sporna, saj je prav na tej podlagi tožena stranka prejela kodo za vstop do portala, na katerega je po lastnih navedbah tudi dostopala) mogoča le na podlagi sprejetja Pogojev uporabe, na podlagi tega dejstva pa se je tako tožena stranka zavezala k spoštovanju Pogojev uporabe.

7. Tožena stranka se neutemeljeno sklicuje na možnost brezplačnega oglasa. Že iz predloženega sporočila zaposlene pri tožeči stranki A. L. z dne 14. 6. 2017 izhaja, da gre pri brezplačnem oglasu za ponovljen oglas ter se ne nanaša na izvedeno storitev tožeče stranke. Na podlagi navedenega predloženo sporočilo z dne 17. 7. 2017 ni pomembno, hkrati pa se, upoštevajoč dejstvo, da gre za pritožbeno novoto, po določbi prvega odstavka 337. člena ZPP navedbe v zvezi s predloženim elektronskim sporočilom niti ne upoštevajo.

8. Ne gre slediti niti pritožbeni navedbi, da ugotovljeno dejansko stanje (na katerega je v sporu majhne vrednosti v pritožbenem postopku višje sodišče vezano) ne dokazuje, da je bila med pravdnima strankama sklenjena kakršnakoli pogodba. Dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje je, da tožena stranka ni dokazala nikakršnega dogovora o brezplačni izvedbi oglaševanja za en mesec (možnost brezplačnega oglaševanja za drugi mesec ni predmet tega razmerja) oziroma dogovora o plačilu šele po zaposlitvi delavca. Na takšno dejansko ugotovitev je višje sodišče vezano, zato tožena stranka ne more uspeti s sklicevanjem na določbo četrtega odstavka 51. člena Obligacijskega zakonika – OZ, ki dopušča ustne spremembe obveznosti med strankama.

9. Tožena stranka se neutemeljeno sklicuje tudi na določbo prvega oziroma drugega odstavka 24. člena OZ oziroma neutemeljeno nasprotuje uporabi 28. člena OZ. Pogodbeno razmerje med pravdnima stranka za vtoževane storitve ni nastalo (že) z registracijo tožene stranke na spletni portal ..., temveč s potrditvijo konkretne storitve – zaposlitvenega oglasa, kot jasno in nedvoumno izhaja iz poglavja Obveznosti naročnika v Pogojih uporabe. Zato je sklicevanje na prejem kode za vstop na portal neutemeljeno. S sprejemom naročila, v katerem sta bili jasno opredeljeni storitev in njena cena, pa je bila med strankama sklenjena pogodba. Materialnopravno zmotno je naziranje tožene stranke, da sklenitev pogodbenega razmerja nastopi šele po medsebojni izpolnitvi.

10. Okoliščin prevare iz prvega odstavka 49. člena OZ tožena stranka ni dokazala, saj ni dokazala nikakršnega dogovora pravdnih strank o brezplačni izvedbi storitev, na podlagi česar bi bil utemeljen očitek, da je bila spravljena v zmoto z namenom nastanka pogodbenega razmerja.

11. Ker se tožena stranka zoper tek zakonskih zamudnih obresti pritožuje le v posledici odločitve o glavni terjatvi, glede na razloge odločitve v tem delu višje sodišče soglaša tudi z odločitvijo sodišča prve stopnje o teku zakonskih zamudnih obresti.

12. Glede na zgornje razloge pritožba ni utemeljena. Ker pa višje sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člena ZPP).

13. Nobena stranka ni priglasila stroškov pritožbenega postopka, zato višje sodišče o stroških ni odločalo.

Datum zadnje spremembe:

18.05.2020

Podobni dokumenti:

• VSK Sodba I Cpg 153/2018
• VSC Sodba Cp 450/2018
• VDSS Sodba Pdp 72/2019