VSL Sklep Cst 85/2020

Jedro

Dokazni standard verjetnosti, ki je potreben pri presoji obstoja terjatve upnika v predlogu za začetek stečajnega postopka je podan, če je razlogov, ki govorijo v prid nekega zaključka več od tistih, ki kažejo nasprotno. Glede na dejstvo, da temelji terjatev upnice v konkretnem primeru na pravnomočnih in izvršljivih sklepih sodišč (torej na izvršilnem naslovu), to dejstvo vsekakor govori v prid zaključku, da je upnica sodišču obstoj svoje terjatve do dolžnika izkazala celo več kot le s stopnjo verjetnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom A. K. ter za upravitelja imenovalo X. X., za katerega je ugotovilo, da opravlja naloge in pristojnosti upravitelja preko pravnoorganizacijske oblike X. X. - odvetnik - Odvetniška pisarna ....

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil dolžnik, ki ga izpodbija v celoti. V pritožbi navaja, da pri upnici nikoli ni najel kredita, da so dokumenti, na katerih so temeljili sklepi o izvršbah ponarejeni, da jih upnica nikoli ni predložila, tudi sedaj v predlogu za začetek osebnega stečaja ne in da je zato potrebno preveriti vsa dejstva, ker so bili sklepi o izvršbah izdani na podlagi lažnih dokumentov, temu pa je sledil tudi izpodbijani sklep, kar vse pomeni kršitev ustavnih pravic dolžnika. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in zavrnitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja.

3. Predlagateljica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom po predlogu upnice. Dolžnik je že v ugovoru zoper začetek stečajnega postopka navajal, da prejema nizko pokojnino v višini 525,92 EUR in varstveni dodatek, da ima zdravstvene težave, da je solastnik nepremičnine, v kateri prebiva in glede katere je bila prodaja v izvršilnem postopku ustavljena ter starejši avto in da je insolventen. Po izvedbi dokazov, ki jih je predlogu predložil upnik in v ugovoru dolžnik sam, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zaključilo, da temelji terjatev upnice na pravnomočnem in izvršljivem sklepu Okrajnega sodišča v Mariboru I 1999/09819 ter Okrajnega sodišča na Ptuju In 398/2013, dolg pa izvira iz posojila v višini 1 mio SIT po posojilni pogodbi št. ... z dne 12. 5. 1997, sklenjeni med dolžnikom in pravno prednico upnice S. d.d. Sodišče prve stopnje zato ni sledilo pavšalnim trditvam dolžnika, da nikoli ni prejel kredita pri upnici. Poleg tega je še navedlo, da je upnica predložila Pogodbo o posojilu št. ... z dne 12. 5. 1997, iz katere je razvidno, da je bila posojilna pogodba sklenjena. Ob vsem navedenem je sodišče prve stopnje presodilo, da je upnica procesno legitimirana za vložitev predloga in dolžnik insolventnen, zato je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nad dolžnikom začne postopek osebnega stečaja (50. člen ZFPPIPP).

6. Predlog za začetek stečajnega postopka, ki ga vloži upnik mora vsebovati opis dejstev in okoliščin, iz katerih verjetno izhaja, da ima terjatev do dolžnika in da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca (četrti odstavek 232. člena ZFPPIPP).

7. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje svojo odločitev o verjetnem obstoju terjatve upnice utemeljilo na pravnomočnem in izvršljivem sklepu Okrajnega sodišča v Mariboru I 1999/09819 z dne 30. 8. 1999 ter pravnomočnem in izvršljivem sklepu Okrajnega sodišča na Ptuju In 398/2013 z dne 24. 2. 2014. Iz obeh pravnomočnih in izvršljivih sklepov sodišč izhaja, da ima upnica terjatve do dolžnika v zatrjevani višini 14.462,71 EUR, s plačilom katerih, glede na datume sklepov, zamuja dolžnik vsekakor za več kot dva meseca. Dokazni standard verjetnosti, ki je potreben pri presoji obstoja terjatve upnika v predlogu za začetek stečajnega postopka, je podan, če je razlogov, ki govorijo v prid nekega zaključka, več od tistih, ki kažejo nasprotno. Glede na dejstvo, da temelji terjatev upnice v konkretnem primeru na pravnomočnih in izvršljivih sklepih sodišč (torej na izvršilnem naslovu), to dejstvo vsekakor govori v prid zaključku, da je upnica sodišču obstoj svoje terjatve do dolžnika izkazala, celo več kot le s stopnjo verjetnosti. Tako je tudi po presoji pritožbenega sodišča upnica v predhodnem postopku z verjetnostjo izkazala obstoj terjatve do dolžnika, s katero dolžnik zamuja s plačilom več kot dva meseca.

8. Pri tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnica v tem postopku predložila tudi Pogodbo o posojilu št. ... z dne 12. 5. 1997, iz katere je razvidno, da je dolžnik s pravno prednico upnice S. d.d., L., sklenil posojilno pogodbo, za katero v tem postopku zatrjujejo, da nikoli ni bila sklenjena. Vendar se odločitev sodišča na navedeno pogodbo po presoji pritožbenega sodišča ne more opirati. Upnica je namreč to pogodbo sodišču prve stopnje posredovala šele 24. 12. 2019, kar je po dnevu izvedbe naroka za začetek postopka (19. 12. 2019), glede na spisno gradivo pa dolžniku še ni bila vročena. Ker pa je sodišče prve stopnje svojo odločitev v izpodbijanem sklepu oprlo predvsem na obstoj pravnomočnih in izvršilnih sklepov sodišč, iz katerih vsekakor izhaja verjetnost obstoja terjatve upnice, navedena procesna nepravilnost sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, na pravilnost izpodbijanega sklepa nima vpliva.

9. Pritožba ne izpodbija dejstva, da je dolžnik na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka več kot dva meseca zamujal s plačilom obveznosti v znesku, ki presega trikratnik njegovih prejemkov, saj je prejemnik varstvenega dodatka v višini 65,28 EUR in pokojnine v višini 525,92 EUR. Ker znaša prijavljena terjatev upnice v tem postopku 14.762,71 EUR, lahko zato sodišče druge stopnje le potrdi ugotovitev iz izpodbijanega sklepa, da je na podlagi vsega navedenega podana domneva insolventnosti iz prve alineje 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, s čimer so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji, da se nad dolžnikom začne postopek osebnega stečaja.

10. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

18.05.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 586/2018
• VSL Sklep Cst 336/2021
• VSL Sklep Cst 113/2021