<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep Cst 65/2020

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2020:CST.65.2020
Evidenčna številka:VSL00031744
Datum odločbe:18.02.2020
Senat, sodnik posameznik:Andreja Strmčnik Izak (preds.), Irena Dovnik (poroč.), dr. Damjan Orož
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:začetek postopka osebnega stečaja - narok za začetek stečajnega postopka - ugovor zoper predlog za začetek postopka osebnega stečaja - ugovorni razlog - domneva o insolventnosti - aktivna legitimacija upnika za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - izvajanje dokazov

Jedro

Višje sodišča pritrjuje sodišču prve stopnje, da ni imelo podlage za razpis naroka za začetek stečajnega postopka, saj dolžnica ni prerekale svoje insolventnosti niti upničine aktivne legitimacije. Sodišče mora dokaze, s katerimi upnik verjetno izkazuje svojo zatrjevano terjatev, izvesti samo pri položajih, pri katerim mora izvesti tudi dokaze o dolžnikovi insolventnosti. Pri vseh procesnih položajih, pri katerih velja domneva o insolventnosti, pa sodišče po prvem odstavku 239. člena ZFPPIPP odloči o začetku stečajnega postopka, ne da bi izvajalo dokaze o tem, ali je bil upnik procesno legitimiran za vložitev predloga.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (1.) začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnico, (2.) za upravitelja imenovalo M. V. in (3.) ugotovilo, da upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana kot: Poslovno svetovanje M. V. s. p.

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila dolžnica in predlagala, naj višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

3. Upnica (predlagateljica) je na pritožbo odgovorila in predlagala, naj jo višje sodišče zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnica opozarja, da ni pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je insolventna, saj je imela od 2. 1. 2019 do 15. 10. 2019 (ko so zaprli firmo brez njene vednosti) 44.848,17 EUR prometa. Navedeno bi sodišče lahko samo preverilo iz uradnih evidenc. Trdi tudi, da sodišče ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja in ni upoštevalo vseh njenih navedb v prejšnjih fazah izvršilnih postopkov. Že v (izvršilnih) postopkih je namreč opozarjala, da so bila zoper njo zagrešena kazniva dejanja, ki bi jih moralo sodišče po uradni dolžnosti naznaniti pristojnim organom in s tem zagotoviti zakonitost postopkov, pa tega ni storilo. (Tudi) zato meni, da „uvedba“ postopka osebnega stečaja ni zakonita. Opozarja, da ji s takšnim ravnanjem nastaja velika in nepopravljiva škoda, saj cela družina živi od njene dejavnosti, ki ji je sedaj onemogočena oziroma omejena.

6. Iz listinske dokumentacije v spisu je razvidno, da je sodišče prve stopnje v skladu s prvim odstavkom 235. člena ZFPPIPP dolžnici vročilo upničin predlog za začetek stečajnega postopka in jo opozorilo na pravne posledice iz tretjega odstavka tega člena. Dolžnica je sicer pravočasno vložila ugovor zoper prejeti predlog za začetek osebnega stečaja, vendar pa, kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, zatrjevani insolventnosti in upničini aktivni legitimacije ni (niti smiselno) nasprotovala. Celo nasprotno: iz obeh ugovorov izhaja le, da dolžnica „v celoti ugovarja predlogu upnika za začetek stečajnega postopka in zatrjuje, da zanj niso podani pogoji“. Navajala je le, da je žrtev kriminalnih dejanj, katerih posledica so tudi dolgovi, ki „se terjajo od nje, tudi s strani upnika predlagatelja“.

7. Višje sodišča zato pritrjuje sodišču prve stopnje, da ni imelo podlage za razpis naroka za začetek stečajnega postopka, saj dolžnica ni prerekale svoje insolventnosti niti upničine aktivne legitimacije. Sodišče mora dokaze, s katerimi upnik verjetno izkazuje svojo zatrjevano terjatev, izvesti samo pri položajih, pri katerim mora izvesti tudi dokaze o dolžnikovi insolventnosti. Pri vseh procesnih položajih, pri katerih velja domneva o insolventnosti, pa sodišče po prvem odstavku 239. člena ZFPPIPP odloči o začetku stečajnega postopka, ne da bi izvajalo dokaze o tem, ali je bil upnik procesno legitimiran za vložitev predloga.

8. Utemeljeno je zato zaključilo, da se zato, ker v 15 dneh po prejemu upničinega predloga za začetek stečajnega postopka dolžnica ni ugovarjala, da ni insolventna ali da upničina terjatev ne obstaja, domneva, da je dolžnica insolventna (tretji odstavek 235. člena ZFPPIPP) in je zato nad njo začelo stečajni postopek (2. točka prvega odstavka 239. člena ZFPPIPP).

9. Dolžnica šele v pritožbi (povsem pavšalno) zatrjuje, da ni insolventna. To bi lahko trdila v ugovoru zoper upničin predlog, da se nad njo začne postopek osebnega stečaja, česar pa ni storila in tega v pritožbi tudi ne zanika. Višje sodišče zato njene navedbe, ki bi jo lahko uveljavljala le v ugovoru zoper predlog za začetek postopka osebnega stečaja, ne more upoštevati.

10. Višje sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje o začetku postopka osebnega stečaj potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 235, 235/1, 235/3, 239, 239/1, 239/1-2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
14.05.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM2MzY2