<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cpg 41/2020

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2020:I.CPG.41.2020
Evidenčna številka:VSL00031452
Datum odločbe:13.02.2020
Senat, sodnik posameznik:Maja Jurak (preds.), Lidija Leskošek (poroč.), Milojka Fatur Jesenko
Področje:NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
Institut:pravica do informiranosti družbenika - predlog predlagatelja za posredovanje informacij - stroški nepravdnega postopka - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - določnost predloga v nepravdnem postopku - zavrnitev zahteve za posredovanje podatkov

Jedro

Pravica družbenika do informacij in vpogleda, ki jo ureja 512. člen ZGD-1, je samostojna družbenikova individualna članska pravica, ki mu pripada na podlagi imetništva poslovnega deleža v določeni družbi. Ta pravica obenem služi učinkovitemu izvrševanju družbenikovih preostalih članskih in tudi premoženjskih pravic v družbi, kar brez ustreznih informacij največkrat sploh ni mogoče. Zahteva družbenika se lahko zato v skladu s prvim odstavkom 512. člena ZGD-1 nanaša na katerekoli zadeve družbe. Obravnavana pravica je torej obsežna in tako zadeva tudi obligacijska razmerja nasprotnega udeleženca z drugimi osebami.

Res je, da predlagatelj v predlogu ni opredelil posameznih dokumentov, ki jih zahteva, vendar pa njegov predlog (in posledično izpodbijani del sklepa) zaradi tega še ni nedoločen in neizvršljiv. Predlagatelj je namreč v svojem predlogu ustrezno konkretiziral vrsto zadev, na katere se nanaša njegova zahteva, kot tudi označil način izpolnitve. Prav tako je opredelil časovno obdobje, na katerega se zahtevana dokumentacija nanaša. Bolj konkretizirane zahteve predlagatelj tudi po oceni pritožbenega sodišča ni mogel podati, saj za razliko od nasprotnega udeleženca, ne more vedeti natančno katera dokumentacija s posameznega področja je relevantna za to obdobje.

Družba, ki jo veže načelo vestnega in zanesljivega poročanja, lahko zavrne informacijsko zahtevo le, če zahtevane informacije oziroma dokumentacije nima in si je tudi ne more priskrbeti. Tega, da si zahtevanih dokumentov, ki jih v njegovem arhivu naj ne bi bilo, nasprotni udeleženec ne bi mogel priskrbeti, pa ta ne trdi.

Izrek

I. Pritožbi predlagatelja se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v IV. točki izreka delno spremeni tako, da je nasprotni udeleženec dolžan predlagatelju v roku 8 dni posredovati še:

- pojasnilo, ali direktor družbe H. d.o.o. opravlja kakšna dela v okviru pogodbe o vzdrževanju in upravljanju med družbo B. d.o.o. in družbo H. d.o.o. in če jih opravlja, kaj natančno je v tem okviru opravljal od 01.01.2016 do dneva priprave pojasnila; v kolikor nasprotni udeleženec tega pojasnila iz utemeljenih razlogov ne bi mogel podati, pa naj te razloge ustrezno pojasni;

- pojasnilo, ali A. A.. opravlja kakšna dela v okviru pogodbe o vzdrževanju in upravljanju med družbo B. d.o.o. in družbo H. d.o.o. in če jih opravlja, kaj natančno je v tem okviru opravljal od 01.01.2016 do dneva priprave pojasnila; v kolikor nasprotni udeleženec tega pojasnila iz utemeljenih razlogov ne bi mogel podati, pa naj te razloge ustrezno pojasni;

v preostalem delu se pritožba predlagatelja zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu IV. točke izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožba nasprotnega udeleženca se zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu, to je v III. in V. točki izreka, potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Nasprotni udeleženec sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka, predlagatelju pa je dolžan v roku 8 dni povrniti stroške pritožbe v znesku 100,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo:

I. Vrednost spornega predmeta znaša 3.500,00 EUR. Ugovor nasprotnega udeleženca se zavrne.

II. Ugotovi se, da je predlagatelj umaknil zahtevke po naslednjih točkah predloga:

- bilance stanja in uspeha za leto 2015, 2016, 2017 in v kolikor že obstaja v trenutku priprave dokumentacije, tudi za leto 2018;

- računovodske izkaze za leta 2015, 2016, 2017 in v kolikor že obstaja v trenutku priprave dokumentacije, tudi za leto 2018; bruto bilance, obračune davka od dohodkov pravnih oseb in letna poročila za vsa našteta leta;

- vso dokumentacijo, ki se nanaša na poslovna razmerja med družbo B. d.o.o. in družbo V. d.o.o., ki je veljala v obdobju od 01.01.2016 do trenutka priprave dokumentacije in katera predlagatelju še ni bila izročena v prejšnjih vpogledih;

- specificirani izpiski vseh izvedenih faktur in plačil, ki se nanašajo na opravljena vzdrževalna dela;

- vse kontne kartice od 01.01.2016 dalje do trenutka priprave dokumentacije;

- vse prejete in izdane fakture, sklenjene pogodbe in morebitno drugo dokumentacijo, ki se nanaša na stroške materiala, stroške storitev, stroške najemnin, odvetniške stroške, sodne stroške, izredne odhodke in stroške dela od dne 01.01.2016 dalje, ki predlagatelju še ni bila posredovana v prejšnjih vlogah;

- plačilne liste za poslovodjo od 01.01.2016 dalje do trenutka priprave dokumentacije, ki predlagatelju še ni bila posredovana v prejšnjih vpogledih (predlagatelju so že bile posredovane plačilne liste z datumi obračuna od 30.01.2017 do vključno 30.11.2017), ter dokumentacijo o kateremkoli drugem izplačilu poslovodji od 01.01.2016 dalje do trenutka priprave dokumentacije, ki predlagatelju še ni bila posredovana v prejšnjih vlogah;

- pojasnilo ter morebitno dokumentacijo o dogajanju v zvezi s plačili E. d.d., kar predlagatelju še ni bilo posredovano v prejšnjih vlogah;

- identifikacijsko oznako nepremičnine (poslovni prostor v ...), ki je v lasti družbe B. d.o.o., točen naslov te nepremičnine ter vso dokumentacijo v zvezi z najemnimi razmerji, prihodki in stroški za ta poslovni prostor od 01.01.2016 dalje;

- natančen znesek vseh denarnih sredstev na računih družbe (tudi tistih, ki so vezana) na dan priprave dokumentacije. Morebitne pogodbe o vezavi sredstev družbe ter morebitne posojilne (kreditne) pogodbe, v katerih družba nastopa kot posojilodajalec ali posojilojemalec, ter natančen znesek vseh morebitnih naložb na dan priprave dokumentacije;

- seznam upnikov družbe z zneski za vse morebitne nezapadle in že zapadle in še neplačane obveznosti družbe na dan priprave dokumentacije, ter dokumentacijo, ki je podlaga za te obveznosti družbe;

- seznam dolžnikov družbe z zneski za vse morebitne nezapadle in že zapadle in še neplačane terjatve družbe na dan priprave dokumentacije, ter dokumentacijo, ki je podlaga za te terjatve družbe;

zato se postopek v tem delu ustavi.

III. Nasprotni udeleženec je dolžan predlagatelju posredovati naslednje informacije oziroma vpogled in posredovanje (ali omogočanje fotokopiranja na predlagateljeve lastne stroške) naslednjih listin družbe v roku 8 dni od prejema sklepa:

- Vso dokumentacijo, ki se nanaša na poslovna razmerja med družbo B. d.o.o. in družbo H. d.o.o., ki je veljala v obdobju od 01.01.2016 do trenutka priprave dokumentacije in katera predlagatelju še ni bila izročena v prejšnjih vpogledih.

- Vso dokumentacijo, razen specificiranih izpiskov vseh izvedenih faktur in plačil, ki se nanaša na opravljena vzdrževalna dela (tako rednega, intervencijskega in investicijskega vzdrževanja) v obdobju od 01.01.2016 do trenutka priprave dokumentacije (vključno z morebitnimi pridobljenimi konkurenčnimi ponudbami za ta dela) in katera predlagatelju še ni bila izročena v prejšnjih vpogledih.

- Vso dokumentacijo v zvezi s potnimi stroški in stroški prevoza za obdobje od 01.01.2016 do trenutka priprave dokumentacije, vključno z morebitnimi potnimi nalogi in dokazili o nakupu mesečne karte ter v zvezi z najemom avtomobila.

IV. Zahteva predlagatelja, ki se nanaša na točko 9 in 10 predloga in se glasi:

- pojasnilo, ali direktor družbe H. d.o.o. opravlja kakšna dela v okviru pogodbe o vzdrževanju in upravljanju med družbo B. d.o.o. in družbo H. d.o.o. in če jih opravlja, kaj natančno je v tem okviru opravljal od 01.01.2016 do dneva priprave dokumentacije, ter vso morebitno dokumentacijo v zvezi s tem (vključno z morebitnimi dnevnicami, potnimi stroški, izdelano dokumentacijo ter dokazili o komuniciranju v zvezi z vsebino pogodbe in organiziranju dela);

- pojasnilo, ali A. A. opravlja kakšna dela v okviru pogodbe o vzdrževanju in upravljanju med družbo B. d.o.o. in družbo H. d.o.o. in če jih opravlja, kaj natančno je v tem okviru opravljal od 01.01.2016 do priprave dokumentacije, na kakšni pravni osnovi je opravljal (npr. pogodba o zaposlitvi, druga pogodba...) ter vso morebitno dokumentacijo v zvezi s tem (vključno z morebitnimi dnevnicami, potnimi stroški, izdelano dokumentacijo ter dokazili o komuniciranju v zvezi z vsebino pogodbe in organiziranju dela), vse to v obsegu, ki ga glede na zakonske zahteve po zaščiti osebnih podatkov lahko direktor družbe B. d.o.o. izpolni;

se zavrne.

V. Nasprotni udeleženec je dolžan plačati predlagatelju 150 EUR stroškov v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

2. Zoper navedeni sklep, in sicer zoper IV. točko izreka, se iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP ter v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 16/19, ZNP-1) in 1. odstavkom 52. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 42/06 s spremembami, ZGD-1) pravočasno pritožuje predlagatelj. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da njegovemu predlogu ugodi tudi v tem delu, nasprotnemu udeležencu pa naloži priglašene stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba predlagatelja je bila vročena nasprotnemu udeležencu, ki v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in naložitev stroškov odgovora na pritožbo predlagatelju.

4. Prav tako se zoper navedeni sklep, in sicer zoper III. in V. točko izreka, iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom ZPP ter v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 1. odstavkom 52. člena ZGD-1 pravočasno pritožuje nasprotni udeleženec. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da predlog predlagatelja tudi v tem delu zavrne s stroškovno posledico. Priglasil je pritožbene stroške.

5. Pritožba nasprotnega udeleženca je bila vročena predlagatelju, ki v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Stroškov odgovora na pritožbo ni priglasil.

6. Pritožba predlagatelja je delno utemeljena, pritožba nasprotnega udeleženca pa ni utemeljena.

O pritožbi predlagatelja:

7. Pravica družbenika do informacij in vpogleda, ki jo ureja 512. člen ZGD-1, je samostojna družbenikova individualna članska pravica, ki mu pripada na podlagi imetništva poslovnega deleža v določeni družbi. Ta pravica obenem služi učinkovitemu izvrševanju družbenikovih preostalih članskih in tudi premoženjskih pravic v družbi, kar brez ustreznih informacij največkrat sploh ni mogoče. Zahteva družbenika se lahko zato v skladu s 1. odstavkom 512. člena ZGD-1 nanaša na katerekoli zadeve družbe.1 Obravnavana pravica je torej obsežna2 in tako zadeva tudi obligacijska razmerja nasprotnega udeleženca z drugimi osebami.3 Zahtevano pojasnilo, ali direktor družbe H. d.o.o.4 in A. A. opravljata kakšna dela v okviru pogodbe o vzdrževanju in upravljanju med družbo B. d.o.o. (nasprotni udeleženec) in družbo H. d.o.o.5 in če jih opravljata, kaj natančno sta v tem okviru opravljala od 01.01.2016 do dneva priprave pojasnila, po presoji pritožbenega sodišča nedvomno zadeva navedeno pogodbeno razmerje nasprotnega udeleženca z družbo H. d.o.o. Namreč ob upoštevanju specifične narave navedene pogodbe (vzdrževanje in upravljanje hidroelektrarne) je pritrditi predlagatelju, da je z vidika učinkovitega nadzora nad njenim izvajanjem pomembno tudi, katere osebe opravljajo pogodbene naloge (npr. 1. in 3. odstavek 1. člena ter 2. člen omenjene pogodbe, ki urejajo kadrovske zadeve). Prav tako pa se je v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. V Pg 2401/2016, v katerem predlagatelj uveljavlja svoje družbeniške pravice, kot relevantno izpostavilo vprašanje, katere osebe konkretno opravljajo naloge po omenjeni pogodbi.6 Po pojasnjenem gre torej tudi v tem primeru za zadeve družbe, o katerih mora poslovodja družbeniku na njegovo zahtevo dati ustrezna pojasnila.7 Nasprotni udeleženec oziroma njegov direktor z informacijami, ki se nanašajo na zahtevano pojasnilo, v določenem obsegu očitno že razpolaga,8 zato po prepričanju pritožbenega sodišča ni videti ovir, da zahteve predlagatelja tudi v tem delu ne bi mogel izpolniti. V primeru, da zahtevanega pojasnila iz utemeljenih razlogov vseeno ne bi mogel podati, pa naj v skladu s predlagateljevim predlogom te razloge ustrezno pojasni.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava predlagateljevi pritožbi v tem delu ugodilo in izpodbijani sklep delno spremenilo tako, kot izhaja iz I. točke izreka tega sklepa.9 Pritožbeno sodišče se je odločilo za delno spremembo izpodbijanega sklepa (namesto delne razveljavitve in vrnitve zadeve v novo odločanje prvostopenjskemu sodišču) tudi upoštevaje dejstvo, da določba 512. člena ZGD-1 izpostavlja nujnost hitrega odziva družbe oziroma njegovega poslovodstva in da potrebuje družbenik pojasnilo zaradi uresničevanja svojih članskih interesov, ki predstavljajo bistvo njegovega udejstvovanja v družbi. Na potrebnost hitrega postopanja v primerih spora v zvezi s posredovanjem informacij družbeniku kaže tudi 52. člen ZGD-1, ki določa, da mora sodišče o predlogu, ki se nanaša na pravico družbenika do obveščenosti, odločiti v petih dneh. Upoštevaje dolžino trajanja tega postopka (predlog je bil na sodišče vložen 7.5.2019,10 predlagatelj pa je na nasprotnega udeleženca zahtevo za posredovanje informacij naslovil že 22.3.201911) je po oceni pritožbenega sodišča preteklo že več kot dovolj časa, v katerem bi lahko nasprotni udeleženec zahtevo predlagatelja izpolnil.12 Pri tem je pritožbeno sodišče svojo odločitev oprlo na dejstva, ki jih je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje oziroma so bila med strankama nesporna ali pa izhajajo iz listin v spisu, glede katerih so stranke imele možnost obravnavanja v postopku pred sodiščem prve stopnje (smiselno 3. oziroma 5. alineja 358. člena v zvezi s 366. členom ZPP ter v zvezi z 42. členom ZNP-1).

9. Vprašanje pravne podlage, na kateri naj bi direktor družbe H. d.o.o. oziroma A. A. opravljala dela na strani H. d.o.o. po omenjeni pogodbi o vzdrževanju in upravljanju hidroelektrarne nasprotnega udeleženca, ter dohodkov, ki naj bi jima jih v zvezi s tem izplačeval H. d.o.o., pa zadeva pravno poslovno razmerje med H. d.o.o. z njenim direktorjem oziroma A. A. in niso stvar nasprotnega udeleženca. Predlagateljeva zahteva v tem delu zato tudi po presoji pritožbenega sodišča ni utemeljena. Glede ostale dokumentacije, ki jo je predlagatelj v tem sklopu še zahteval (dokazila o komuniciranju v zvezi z vsebino pogodbe in organiziranju dela) pa pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da je ta (v delu, ki se nanaša na komunikacijo med nasprotnim udeležencem in H. d.o.o. ter lahko predstavlja zadevo nasprotnega udeleženca) smiselno že zajeta v delu predloga, ki mu je bilo ugodeno v 1. in 2. alineji III. točke izreka izpodbijanega sklepa.

10. Po pojasnjenem tako predlagateljeva pritožba v preostalem delu ni utemeljena. Prav tako v tem delu tudi niso bile ugotovljene nobene kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP ter 42. členom ZNP-1), zato je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo v tem delu zavrnilo in izpodbijani sklep v nespremenjenem delu IV. točke izreka potrdilo (2. točka 365. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Pri tem se je pritožbeno sodišče opredelilo le do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena v zvezi s 366. členom ZPP ter v zvezi z 42. členom ZNP-1).

O pritožbi nasprotnega udeleženca:

11. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da naj bi bil predlagateljev predlog (posledično pa tudi izpodbijani del sklepa) nedoločen in neizvršljiv. Res je, da predlagatelj v predlogu ni opredelil posameznih dokumentov, ki jih zahteva, vendar pa njegov predlog (in posledično izpodbijani del sklepa) zaradi tega še ni nedoločen in neizvršljiv. Predlagatelj je namreč v svojem predlogu ustrezno konkretiziral vrsto zadev, na katere se nanaša njegova zahteva, kot tudi označil način izpolnitve. Prav tako je opredelil časovno obdobje, na katerega se zahtevana dokumentacija nanaša (in sicer od 1.1.2016 do trenutka njenega posredovanja). Bolj konkretizirane zahteve predlagatelj tudi po oceni pritožbenega sodišča ni mogel podati, saj za razliko od nasprotnega udeleženca ne more vedeti, natančno katera dokumentacija s posameznega področja je relevantna za to obdobje. Predlagateljev predlog vsekakor omogoča tako identifikacijo zahtevane dokumentacije, kot tudi ločevanje od morebitne druge dokumentacije družbe. Da je zahtevano dokumentacijo moč določiti in da ve, katere dokumente je predlagatelju že posredoval, nenazadnje priznava nasprotni udeleženec sam v pritožbi, ravno tako pa to izhaja tudi iz elektronskega sporočila direktorja nasprotnega udeleženca z dne 10.4.2019 (priloga A7 spisa), v katerem predlagatelju obljublja posredovanje zadevne dokumentacije in ne omenja kakršnihkoli nejasnosti v zvezi z zahtevo. Sodišče prve stopnje je tako ugovore nasprotnega udeleženca o nedoločnosti predloga pravilno zavrnilo ter pri tem v zvezi z vsakim delom predloga, ki mu je ugodilo, še dodatno pojasnilo, na kaj se nanaša.13 14

12. Glede na omenjena pojasnil sodišča prve stopnje k posameznim delom predloga, ki jim je ugodilo, tudi ni moč slediti pavšalnim navedbam nasprotnega udeleženca, da naj bi že izročil vso zahtevano dokumentacijo. Ravno tako nasprotni udeleženec ne more uspeti s posplošenim sklicevanjem na to, da v njegovem arhivu naj ne bi bilo drugih zahtevanih listin.15 Družba, ki jo veže načelo vestnega in zanesljivega poročanja, lahko zavrne informacijsko zahtevo le, če zahtevane informacije oziroma dokumentacije nima in si je tudi ne more priskrbeti. Tega, da si zahtevanih dokumentov, ki jih v njegovem arhivu naj ne bi bilo, nasprotni udeleženec ne bi mogel priskrbeti, pa ta ne trdi, prav tako to tudi ne izhaja iz omenjenega elektronskega sporočila direktorja nasprotnega udeleženca z dne 10.4.2019 (priloga A7 spisa). Sodišče prve stopnje zato utemeljeno ni sledilo zavzemanjem nasprotnega udeleženca za zavrnitev predloga iz tega razloga.16

13. Sodišče prve stopnje je o stroških prvostopenjskega postopka odločilo ob smiselni uporabi 1. odstavka 154. člena ZPP (v zvezi z 42. členom ZNP-1). Izpodbijana stroškovna odločitev pa se izkaže kot pravilna tudi ob uporabi določb 40. člena ZNP-1. Ta v 1. odstavku določa, da vsak udeleženec krije svoje stroške, razen če zakon določa drugače, pri čemer ZGD-1 v 3. odstavku 52. člena določa, da v primeru utemeljenega predloga predlagateljeve stroške krije družba. Ker je bil predlagateljev predlog v pretežni meri utemeljen,17 je tako sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu pravilno naložilo, da mora predlagatelju povrniti njegove stroške postopka.

14. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (1. odstavek 360. člena v zvezi s 366. členom ZPP ter v zvezi z 42. členom ZNP-1). V kolikor nasprotni udeleženec morebiti na kakšno pritožbeno navedbo ni dobil izrecnega odgovora, pa ta izhaja iz konteksta celotne obrazložitve18, kar zadošča, saj lahko iz obrazložitve te odločbe v zadostni meri spozna, kateri razlogi so vodili pritožbeno sodišče k njegovi odločitvi.19

15. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega dela sklepa po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP ter v zvezi z 42. členom ZNP-1 ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz II. točke izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka:

16. Po splošnem pravilu iz 1. odstavka 40. člena ZNP-1 v nepravdnem postopku vsak udeleženec krije svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Ker ZGD-1 v 3. odstavku 52. člena določa, da v primeru utemeljenega predloga predlagateljeve stroške krije družba in ker je predlagatelj s svojo pritožbo oziroma pritožbenim predlogom v pretežnem delu uspel, je pritožbeno sodišče odločilo, da je nasprotni udeleženec dolžan povrniti predlagatelju stroške pritožbe, in sicer sodno takso v znesku 100,00 EUR. Posebno pravilo iz 3. odstavka 52. člena ZGD-1 pa ne velja za nasprotnega udeleženca, zato skladno s 1. odstavkom 40. člena ZNP-1 sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------
1 Npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 68/2018 z dne 6.2.2018 in sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 75/2010 z dne 27.1.2011.
2 Npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 413/2016 z dne 18.5.2016.
3 Npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 949/2014 z dne 15.10.2014.
4 Med predlagateljem in nasprotnim udeležencem ni sporno, da je direktor nasprotnega udeleženca B. B. tudi družbenik nasprotnega udeleženca, hkrati pa še direktor in družbenik družbe H. d.o.o., s katero ima nasprotni udeleženec kot izvajalcem sklenjeno pogodbo o upravljanju in vzdrževanju hidroelektrarne C. (enako izhaja tudi iz rednega izpiska iz sodnega registra za nasprotnega udeleženca in H. d.o.o. v prilogah A1 in A6 spisa ter pogodbe o upravljanju in vzdrževanju C. v prilogi A20 spisa).
5 Priloga A20 spisa. Pogodba se nanaša na hidroelektrarno nasprotnega udeleženca.
6 Zapisnik o glavni obravnavi pri Okrožnem sodišču v Ljubljani v zadevi V Pg 2401/2016 z dne 13.2.2019 v prilogi A21 spisa (str. 11).
7 Smiselno npr. sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 75/2010 z dne 27.1.2011 in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 949/2014 z dne 15.10.2014.
8 Zapisnik o glavni obravnavi pri Okrožnem sodišču v Ljubljani v zadevi V Pg 2401/2016 z dne 13.2.2019 v prilogi A21 spisa (str. 11).
9 Delna sprememba izpodbijanega sklepa ni terjala spremembe odločitve o stroških prvostopenjskega postopka, saj je sodišče prve stopnje predlagatelju že priznalo vse priglašene stroške (t. j. sodno takso za predlog).
10 Dohodni zaznamek na red. št. 1 spisa.
11 Povratnica v prilogi A4 spisa.
12 Podobno npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 68/2018 z dne 6.2.2018.
13 Tako npr. v zvezi s 1. alinejo III. točke izreka izpostavlja predlagateljeve (neprerekane) navedbe v pripravljalni vlogi z dne 2.9.2019 na list. št. 45 in 46 spisa, glede 2. alineje III. točke izreka pojasnjuje, da se nanaša zlasti na naročila, povpraševanja in ponudbe, glede 3. alineje III. točke izreka pa, da se zahtevana dokumentacija nanaša na poslovodjo nasprotnega udeleženca. Pri tem sodišče prve stopnje tudi ni v ničemer prekoračilo trditvene podlage predlagatelja, saj je zgolj povzelo njegove navedbe.
14 Na tem mestu pritožbeno sodišče še pripominja, da je Ustavno sodišče RS v odločbi Up-1004/11 z dne 8.11.2012 zavzelo stališče, da se v praksi razlagi izrekov sodnih odločb - tudi in predvsem za namen njihove prisilne uveljavitve - ni mogoče izogniti. Oprlo se je na pravno teorijo, po kateri je poglavitna posebnost razlage oblastnih posamičnih pravnih aktov prav to, da je kontekst pravnega razumevanja povezan s konkretnim primerom, ki je predmet pravnega odločanja in ki je razlago hkrati tudi izzval. Ker je izrek odločbe lahko zelo zgoščen in tipiziran, samo iz njega ni vedno mogoče razbrati, v čem je njegov pomen, tako da ga je treba vselej povezati še z uvodom odločbe in z obrazložitvijo, v kateri je opisan konkretni dejanski stan skupaj s pravno posledico in razlogi, ki ju utemeljujejo. Pravna odločitev, ki je vsebovana v izreku odločbe, je v polnem obsegu dokončno pomensko določljiva šele v povezavi z odločbo kot celoto.
15 Ob tem je hkrati navajal, da te naj ne bi bile urejene po tematskih sklopih.
16 Podobno npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 192/2018 z dne 3.7.2018.
17 Glede na to, da nasprotni udeleženec pred vložitvijo zadevnega predloga zahtevi predlagatelja ni ugodil (niti je ni zavrnil), pa je bil predlog tudi v celoti potreben.
18 Npr. sklep Ustavnega sodišča, opr. št. Up-429/01-5 z dne 24.6.2003 (2. točka obrazložitve).
19 Npr. sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 84/2017 z dne 22.5.2018.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o gospodarskih družbah (2006) - ZGD-1 - člen 52, 52/1, 512, 512/1, 513
Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 40, 40/1, 42

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
30.03.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM2MTMy