VSL Sklep Cst 61/2020

Jedro

Upravitelj je v predlogu z dne 15. 10. 2019 določil nov rok izvedbe prodaje deleža nepremičnine stečajne dolžnice: november 2020.

Na ugovor dolžnice, da stečajni upravitelj zavlačuje s prodajo nepremičnine in da prodaje ni več smiselno podaljševati, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu glede roka prodaje odgovorilo, da rok iz spremenjenega načrta ne pomeni, da bo upravitelj z opravljanjem posameznih dejanj takrat šele začel, ampak da ti roki predstavljajo trenutek, do katerega upravitelj predvideva, da bo opravil posamezno dejanje.

Glede na navedbo upravitelja v predlogu o zamiku začetka prodajnega postopka in glede na konkreten ugovor dolžnice o zavlačevanju prodaje, bi moralo sodišče prve stopnje pozvati upravitelja, da dopolni predlog tako, da v njem navede konkretna dejanja prodaje, ki jih mora opraviti, in za vsako dejanje tudi predviden rok izvedbe. Le na podlagi teh podatkov bo lahko sodišče presodilo utemeljenost ugovornih navedb dolžnice, da upravitelj zavlačuje s prodajo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom St 000 spremenilo načrt poteka stečajnega postopka tako, kot je navedeno v upraviteljevem predlogu spremembe načrta poteka stečajnega postopka z dne 5. 10. 2019 (p. d. 159). Z izpodbijanim sklepom pa je zavrnilo ugovor dolžnice zoper navedeni sklep.

2. Dolžnica se je zoper sklep pritožila. Navedla je, da je v sklepu „izredno veliko laži s strani stečajnega upravitelja“ in da mu sodišče verjame na vsako besedo, ker ima moč, medtem ko je dolžnica ostala posledično sama, brez moči. Pri tem je še navedla, da ni razlogov za podaljševanje stečajnega postopka in da je verjetno tudi sodišču jasno, da je upravitelj podaljšal prodajo na leto 2021 iz razloga, da bi s tem povečal svoj zaslužek.

3. V izjavi zoper pritožbo je upravitelj navedbe dolžnice zanikal in predlagal potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Načrt poteka stečajnega postopka mora za vsako vrsto premoženja, ki sestavlja stečajno maso, vključevati: 1. opis pravnih poslov in drugih dejanj, ki jih je treba opraviti v zvezi z unovčevanjem tega premoženja, in 2. roke, v katerih mora upravitelj ta dejanja opraviti (drugi odstavek 321. člena ZFPPIPP). Če se med potekom stečajnega postopka pokaže, da zaradi vzrokov, ki ne izvirajo s področja upravitelja, dejanj v zvezi z unovčenjem premoženja stečajnega dolžnika ni mogoče opraviti v rokih, določenih v načrtu poteka stečajnega postopka, sodišče na predlog upravitelja in na podlagi mnenja upniškega odbora spremeni načrt stečajnega postopka (tretji odstavek 321. člena ZFPPIPP).

6. Iz razlogov sklepa z dne 29. 10. 2019 izhaja, da je stečajni upravitelj predlagal spremembo načrta poteka stečajnega postopka v skladu z določbo tretjega odstavka 321. člena ZFPPIPP, ker je zaradi priznane izločitvene pravice na 1/2 nepremičnine v lasti stečajne dolžnice prišlo do „zamika začetka prodajnega postopka“. Upravitelj je v predlogu z dne 15. 10. 2019 določil nov rok izvedbe prodaje deleža nepremičnine stečajne dolžnice: november 2020, za zaključna opravila, ki so vezana na stečajni postopek pa je predvidel čas do avgusta 2021.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da vzroki, ki jih je navedel upravitelj, ne izvirajo iz njegovega področja; v zvezi z rokom unovčitve premoženja pa je v razlogih sklepa navedlo, da upraviteljev predlog ustrezno upošteva čas, ki je običajno potreben za unovčenje premoženja.

8. Na ugovor dolžnice, da stečajni upravitelj zavlačuje s prodajo nepremičnine in da prodaje ni več smiselno podaljševati, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu glede roka prodaje odgovorilo, da rok iz spremenjenega načrta (v katerem mora upravitelj opraviti dejanja v zvezi z unovčenjem nepremičnine) ne pomeni, da bo upravitelj z opravljanjem posameznih dejanj takrat šele začel, ampak da ti roki predstavljajo trenutek, do katerega upravitelj predvideva, da bo opravil posamezno dejanje.

9. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje glede na zmotno uporabo materialnega prava, v delu, ki se nanaša na rok prodaje premoženja stečajnega dolžnika, nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Prodaja premoženja stečajnega dolžnika namreč ne predstavlja le enega dejanja, pač pa gre za več dejanj, ki so navedena v ZFPPIPP v Pododdelku 5.8.2. Glede na navedbo upravitelja v predlogu o zamiku začetka prodajnega postopka in glede na konkreten ugovor dolžnice o zavlačevanju prodaje, bi moralo sodišče prve stopnje pozvati upravitelja, da dopolni predlog tako, da v njem navede konkretna dejanja prodaje, ki jih mora opraviti in za vsako dejanje tudi predviden rok izvedbe. Le na podlagi teh podatkov bo lahko sodišče presodilo utemeljenost ugovornih navedb dolžnice, da upravitelj zavlačuje s prodajo.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (tretja točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

11. V ponovljenem postopku naj sodišče pred ponovno odločitvijo o ugovoru dolžnice od upravitelja zahteva podrobnejši opis dejanj, ki jih je (še) treba opraviti v zvezi (s skupnim) unovčenjem nepremičnine.

Datum zadnje spremembe:

17.03.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 90/2021
• VSL sklep Cst 166/2020
• VSL Sklep Cst 116/2021