<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Ip 80/2020

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Izvršilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2020:I.IP.80.2020
Evidenčna številka:VSL00031329
Datum odločbe:14.02.2020
Senat, sodnik posameznik:dr. Damjan Orož
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
Institut:poizvedbe o naslovu dolžnika - dolžnost posredovanja podatkov upniku - raziskovalna dolžnost - aktivnost upnika

Jedro

Zakon sodišču ne nalaga neomejene raziskovalne dolžnosti, skladno s katero bi sodišče moralo samo celo najti osebe, pri katerih bi poizvedovalo o dolžnikovem naslovu. Na to kaže že dejstvo, da je ta dolžnost predpisana alternativno predlaganju postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča, kar predstavlja le formalno vlogo sprožitelja postopka. V situaciji, kot je dana, ko je sodišče že opravilo vse poizvedbe, ki so mu v elektronskih evidencah dosegljive (v centralni register prebivalstva in register ZZZS), sodišče nima prav nič boljših spoznavnih možnosti v zvezi z dolžnikovim naslovom oziroma osebami, ki bi zanj lahko vedele, kot upnik. Na upniku kot gospodarju postopka je, da (najmanj) konkretno predlaga vsaj to, pri katerih osebah (ime, naziv, naslov) naj sodišče opravi poizvedbe.

Možnosti in orodja za takšno poizvedovanje ima zlasti detektiv ali izvršitelj, če takšnih, konkretnih podatkov nima in ne more pridobiti niti upnik sam. Upnik tudi ne zatrjuje, da bi mu založitev stroškov za delo takšne, kvalificirane osebe, predstavljalo nepremostljivo finančno breme (upnik je zavarovalnica).

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršilni postopek ustavilo.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnik in predlaga razveljavitev sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. ZPP v tretjem odstavku 143. člena v zvezi s 15. členom ZIZ določa, da v primeru, ko se sodno pisanje na sodišče vrne z oznako neznan ali preseljen, sodišče z neposrednim vpogledom v centralni register prebivalstva pridobi podatke o tem, ali je naslov, na katerem je bil opravljen poskus vročitve, enak naslovu, ki je prijavljen v skladu z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča, in (vpogleda) v register Zavoda za zdravstveno zavarovanje o naslovu delodajalca naslovnika, ter na tako pridobljen naslov vroči pisanje. Četrti odstavek 143. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pa določa, da če vročitev po prejšnjem odstavku ni mogoča ali ni uspešna, sodišče pozove nasprotno stranko, naj v določenem roku sporoči naslov novega prebivališča naslovnika, če zanj ve. Hkrati sodišče predlaga uvedbo postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča v skladu z zakonom, ki ureja prijavo in odjavo stalnega in začasnega prebivališča, ali opravi poizvedbe pri svojcih, članih gospodinjstva in sorodnikih, pri sosedih in hišniku z zadnjega znanega naslova, socialnih službah, pri zadnjem delodajalcu ali najemodajalcu, na policiji ali v bolnišnicah. Sodišče pisanje vroči na naslov, ki ga izve na način, določen v tem odstavku.

6. V obravnavanem primeru dolžniku na naslovu, ki ga je v predlogu za izvršbo navedel upnik, sklepa o izvršbi ni bilo mogoče vročiti. Sodišče prve stopnje je zato s sklepom z dne 14. 3. 2019 upnika pozvalo, naj sodišču sporoči pravilen dolžnikov naslov ali predlaga in založi predujem za postavitev začasnega zastopnika. Dne 21. 3. 2019 je upnik sodišču odgovoril, da naslova dolžnika ne ve, in pozval sodišče, da ravna skladno s tretjim in četrtim odstavkom 143. člena ZPP, saj mora sodišče med drugim opraviti poizvedbo na številnih naslovih (teh ni konkretno navedel) in mora o naslovu kaj vedeti vsaj policija. Dne 5. 6. 2019 je sodišče prve stopnje upniku odgovorilo, da ima dolžnik prijavljeno le zakonsko prebivališče in zato ni mogoča uvedba ugotavljanja stalnega prebivališča, po poizvedbi v elektronsko dostopni evidenci pa dolžnik ni zaposlen. V dopisu z dne 13. 6. 2019 je upnik vztrajal, da sodišče opravi poizvedbe pri svojcih, članih gospodinjstva in sorodnikih, pri sosedih in hišniku z zadnjega znanega naslova, socialnih službah, pri zadnjem delodajalcu ali najemodajalcu, na policiji ali bolnišnicah. Ob tem je sporočil naslov zadnjega delodajalca, pri katerem je bil dolžnik zaposlen do sredine leta 2018. S sklepom z dne 6. 9. 2019 je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi in predlog za izvršbo zavrglo, ker je ocenilo, da je predlog za izvršbo zaradi nepravilnega naslova nepopoln. Ta sklep je Višje sodišče s sklepom I Ip 1805/2019 razveljavilo, saj sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za izdajo takega sklepa. S sklepom z dne 8. 11. 2019 je sodišče prve stopnje upnika ponovno pozvalo, naj sodišču sporoči pravilen dolžnikov naslov, če tega ne more ugotoviti, pa ga je poučilo, da sme predlagati, da se dolžniku postavi začasni zastopnik ali da se vročitev skuša opraviti po detektivu ali izvršitelju. Upnik je dne 19. 11. 2019 vztrajal pri opravi že prej navedenih poizvedb. Pozivu sodišča ni sledil.

7. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje pojasnilo, da po vpogledih sodišča v njemu dostopne elektronske evidence dolžnik ni zaposlen ter ima prijavljeno le zakonsko prebivališče, kar izključuje uvedbo postopka ugotavljanja stalnega prebivališča. Navedlo je, da nima dejanskih in organizacijskih možnosti, da bi opravljalo poizvedbe o prebivališču dolžnika, sme pa tovrstne poizvedbe opravljati detektiv. Sodišče je izkoristilo vse možnosti, ki jih ima na razpolago, in ker upnik ni bil ustrezno procesno aktiven, je izvršilni postopek ustavilo.

8. Razlogi sodišča prve stopnje so po presoji višjega sodišča pravilni in prepričljivi. Upnik mora kot gospodar postopka več čas le-tega v njem nastopati aktivno in v primeru, kot je obravnavani, delovati v smeri, da bo dosegel pravnomočnost sklepa o izvršbi. Četrti odstavek 143. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sodišču ne nalaga neomejene raziskovalne dolžnosti, skladno s katero bi sodišče moralo samo celo najti osebe, pri katerih bi poizvedovalo o dolžnikovem naslovu. Na to kaže že dejstvo, da je ta dolžnost predpisana alternativno predlaganju postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča, kar predstavlja le formalno vlogo sprožitelja postopka. V situaciji, kot je dana, ko je sodišče že opravilo vse poizvedbe, ki so mu v elektronskih evidencah dosegljive (v centralni register prebivalstva in register ZZZS), sodišče nima prav nič boljših spoznavnih možnosti v zvezi z dolžnikovim naslovom oziroma osebami, ki bi zanj lahko vedele, kot upnik.

9. Na upniku kot gospodarju postopka je, da (najmanj) konkretno predlaga vsaj to, pri katerih osebah (ime, naziv, naslov) naj sodišče opravi poizvedbe. Naloga sodišča ni, da išče dolžnikove svojce, člane gospodinjstva, sosede in hišnika z zadnjega dolžnikovega naslova, in da ugiba, pri katerem centru za socialno delo, policijski postaji, v kateri bolnišnici in pri katerem domnevnem zadnjem najemodajalcu bi bilo smotrno opraviti poizvedbe (po prepričanju višjega sodišča sodišče prve stopnje ni dolžno opravljati poizvedb „preventivno“, na vseh možnih policijskih postajah, centrih za socialno delo ali bolnišnicah). Tekom postopka upnik nikoli ni konkretno predlagal, pri katerih osebah naj sodišče opravi poizvedbe. Ob tem višje sodišče poudarja, da delodajalec, pri katerem upnik predlaga opravo poizvedbe, ni dolžnikov zadnji delodajalec, temveč kvečjemu zadnji znan delodajalec, saj po neprerekani ugotovitvi sodišča prve stopnje dolžnik ni zaposlen. Upnik je sam tudi navedel, da je bil dolžnik pri tem delodajalcu zaposlen le do sredine leta 2018. Od tedaj do časa vročanja sklepa o izvršbi je torej preteklo več kot pol leta.

10. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da ima možnosti in orodja za takšno poizvedovanje zlasti detektiv ali izvršitelj, če takšnih, konkretnih podatkov nima in ne more pridobiti niti upnik sam. Upnik tudi ne zatrjuje, da bi mu založitev stroškov za delo takšne, kvalificirane osebe, predstavljalo nepremostljivo finančno breme (upnik je zavarovalnica). Višje sodišče zato pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da njegova pričakovanja glede upnikovega aktivnega ravnanja niso bila nerazumna.

11. Ker upnik ni ravnal skladno s pozivom sodišča niti kot gospodar postopka ni na ustrezen način predlagal oprave poizvedb o dolžnikovem naslovu, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Ne drži torej, da sodišče prve stopnje postopka ni vodilo pravilno, niti ne drži, da se do predpisane alternativne obveznosti poizvedovanja ni opredelilo, saj je pojasnilo, kakšne možnosti dejansko ima ter da jih je opravilo. Pritožbeni razlogi niso podani.

12. Neutemeljeno pritožbo je višje sodišče, ker tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 143, 143/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
16.03.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM2MDIz